Kultura  |  Plošča

Lucinda Williams: West

2007, Lost Highway, Menart

Max Modic  |  Mladina 1  |  13. 1. 2008

Lucinda Williams je v svetu založništva staknila sloves nevrotične ženske, ki ne ve, kaj hoče. Morda ji je tudi zato uspelo strniti vrste zvestega občinstva, ki je bilo zaradi njenih (perfekcionističnih) muh že večkrat na hudi preizkušnji.

Lucinda, ki zdaj prebiva v mestu angelov in brezkompromisno kljubuje zakonitostim mainstreama, še naprej tava po dolini senc, marljivo šteje, na koliko načinov je mogoče streti žensko srce, sesuva pregrade med countryjem in bluesom ter niza pesmi o razcefranih živčnih končičih in potnih sragah, ki naj bi se nekoč pozlatile.

Pesmi, ki so včasih tako intimne in razbrazdane, da poslušalcu postane nerodno, kajti Lucinda dejansko najbolj hrepeni po tistem, česar se najbolj boji: po življenju, ljubezni in moških. Dobro, da ima glasbo, saj kemija tu ne zaleže več.

+ + + + +