:  Bernard Nežmah

Zakoni kot koalicijske kaprice

Izigravanje, ignoriranje in preferiranje - vsakič v lastno korist

Mladina 6  |  13. 2. 2004

Agonija konflikta ob izbrisanih je ustavila državo. Prvič je v zgodovini posegel kakšen izmed slovenskih predsednikov v politični spor tako ostro kot tokrat Janez Drnovšek. Dolgoletni predsednik LDS je nameril največjo odgovornost prav svoji LDS in ZLSD.

Vsak teden na novo čakamo D-dan, ko bo zopet izredna seja o izbrisanih in to ad infinitum. In združena lista je naenkrat spregovorila v novem jeziku. Celo šef poslanske skupine Miran Potrč je začel diskvalificirati: "NSi in SDS želita z lažmi in polresnicami zavesti volilce." Nekdanji predsednik slovenskega parlamenta (1986-1990) je spregovoril v jeziku osnovnošolcev: kriva je opozicija!

A bolj kot vprašanje smiselnosti in nesmiselnosti referenduma ter oponiranja opozicionalcev je tu šokantno spoznanje, da država ne deluje. Dobesedno je crknila! Kako???

V politiki je konflikt nekaj samoumevnega, conditio sine qua non, torej problem ne more biti v dejstvu, da se koalicija in opozicija bojujeta druga z drugo. Grozljivo postaja dejstvo, da ni videti rešitve zapleta. Se pravi, formalne poti oziroma bojnega polja, na katerem bi lahko rešili zaplet.

Postavimo preprosto. LDS in ZLSD s svojimi izglasujeta zakon. To je O.K. Državni svet izglasuje veto. Tudi O.K. Parlamentarna večina še enkrat izglasuje svoj zakon. Še vedno O.K. Zdaj opozicija zbere 30 glasov za referendum. Tudi v okviru pravil igre. Logično nadaljevanje bi bil referendum, ki bi odločil, ali vox popoli podpira vladni zakon ali ne. Če da, O.K., če ne, bi moral pač parlament sprejeti drugačen zakon.

V petih korakih: zakon, veto, zakon, razpis referenduma, referendumski izid in politični boj bi bil končan.

Zakaj ni potekal v urejenih okvirih? Vladajoča koalicija je ravnala kot politični anarhist, ki je pripravljen podstaviti bombe za vsak oceno, samo da onemogoči nasprotnika.

Najprej nekaj tedenski postopek, da je referendum protiustaven, potem vzporedni zakon, ki naj izniči morebitni uspeh opozicije na referendumu, zdaj ignoranca, ki se kaže v tem, da ne sprejme odloka o razpisu referenduma.

A ironija je, da bi koalicija lahko že davno storila to, kar zdaj počne prek policijskega ministra, ko izdaja individualne odločbe.

Skratka, politiki LDS in ZLSD so se - namesto da bi se srečali z opozicijo na polju referendumske odločitve, ali pa stvar izpeljali sami z odločbami - zavestno odločili, da uprizorijo proceduralne cirkuse in s tem onemogočijo normalni politični duel.

Prav zadnja odločitev, da ne bodo sprejeli dneva razpisa za referendum, je prototip postkomunistične logike. Kaj je bila značilnost enopartijskega režima? - Da zakon ali ustava nista bila ovira, kadar je bila politična volja drugačna. Takrat so pač v javno dobro povozili postavo. In tokrat? - Da bi prihranili nekaj denarja, da ne bi imeli dveh referendumov hkrati, niso sprejeli datuma referenduma. - ??? Toda reč je še bolj perverzna, zakaj, ko je prišla opozicija s predlogom drugega referenduma, je parlamentarna komisija ugotovila, da je protiustaven, da ga zato ne morejo razpisati. Eeeeeeeeeeeeeeeeee?

Najprej prvega referenduma ne razpišeš, češ da boš potem oba skupaj, ko pa je na mizi drugi, drugega zavrneš kot neustavnega, a prvega še vedno ne razpišeš. Totalna perfidnost LDS + ZLSD.

A koalicija, ki tako zmanipulira opozicijo, počne isto z davkoplačevalci. Najprej odločba US U-I-10/98 z aprila 1999, ki odloči, da imajo starši mešanih družin med olajšave pravico vnesti pastorke. Vlada in državni zbor doslej te odločbe nista udejanila, vmes že izdajata odločbe za izbrisane, a tega greha se še lotila nista.

Koalicija, ki ne dopušča normalnega političnega spopada z opozicijo, tudi ne zagotavlja pravne varnosti za svoje državljane. Podjetja Orion in podobne, ki že leta dajejo oderuška posojila, pri katerih nevednemu kreditojemalcu poberejo še hipoteko na hišo, do izbruha medijskih škandalov državne inštitucije še opazile niso. Vlada s svojimi nadzornimi službami odreagira šele pod težo medijskih pritiskov.

Mahinacije s prodajo stanovanj Zbiljski gaj in podobni so tekle tako dolgo, dokler medijski pomp ni prišel do ministra za okolje Janeza Kopača (LDS), ki se je potem le spomnil, da bi mogoče spremenil zakon, ki bi odslej onemogočal takšne rabote.

Koalicija, ki izigrava parlamentarno opozicijo, počne isto s podjetji. Tovarna celuloze iz Krškega je napovedala ustavitev proizvodnje. In kaj stori premier Anton Rop? Obljubi, da jo izvzame iz plačevanja eko davščin. Kje sta Gospodarska zbornica in Jožko Čuk? Sta zahtevala, da država po istem ključu za vsa podjetja ukine ekološke dajatve? Zakaj bi imeli eni prednost, drugi pa ne? Kje so borci za vladavino zakonov? Vlada zavestno sklene, da bo izigrala lastni zakon o zaščiti okolja??? Če misli tako, potem bi pričakovali, da bodo poslanci LDS in ZLSD po hitrem postopku izglasovali vsaj nov ultraliberalen zakon, ki bo dovoljeval vsem, da prosto onesnažujejo naravo v istem obsegu kot tovarna celuloze!

Ropova koalicija prakticira vladavino, kjer ona samodržno odloča, komu ni treba spoštovati zakonov in koga bodo zakoni ščitili.