pamflet / Bernard Nežmah: Horizonti agresivne robatosti

"Romi v Sloveniji praktično nimajo svojih medijev, država pa tudi ne zagotavlja podpore pri resnih medijskih projektih Romov." - Kdo je izgovoril ta izredno kritični stavek? Šef poslanske skupine LDS v svoji tiradi na račun šovinističnih postopkov Janševe vlade? Nak, povedal ga je predsednik Zveze Romov Jožek Horvat-Muc.

Dvakrat nenavadno. Besede predstavnika Romov bolj kot na 100 dni nove vlade letijo na zadnje desetletje, ki so ga obeležile vlade liberalne demokracije. Pod vladavino LDS torej slovenska država ni omogočila romskim skupnostim, da bi se lahko predstavljale skozi lastne medijske oddaje!??

Po čem že poznamo prejšnjo dobo? Po antiromski drži nacionalne stranke, po Romom nenaklonjenim strankam desnice, sedaj pa slišimo, kako so leve vlade držale Rome v medijskem getu. In časopisi naenkrat poročajo, kako imajo celo v Makedoniji, v Bolgariji, na Slovaškem in v Srbiji Romi svoje medije. Iz te perspektive spada Slovenija med bolj homofobne države, če posežemo po radikalnem besednjaku, ki ga radi uporabljajo politiki opozicijskih LDS in ZLSD, kadar ocenjujejo svoje politične tekmece.

Kako je mogoče, da je bila podoba o Romom naklonjeni politiki LDS in njenih partnerjev tako skregana z dejstvi? Če se spomnimo detajlov, je diskurz liberalcev in združene liste vedno poudarjal, da so na strani Romov in vsakič zabobnel, kadar se je od kod zaslišala kakšna pripomba na račun Romov. Toda, še pomembneje: kdo so bili sogovorci? Ne eni strani napredne stranke levice, na drugi nazadnjaški desničarji. Kje pa so bili Romi?

Zakaj Jožek Horvat-Muc ni priredil odmevne tiskovne konference, na kateri bi potožil, da Romi nimajo svojih medijev že leta 1998 ali pa v letih pred 2005? Če odmislimo njegovo motivacijo, si lahko predstavljamo hipotetično situacijo: ko bi se s takim dejanjem izkazalo, da je konkretna politika LDS v resnem konfliktu z interesi Romov. Da je njen proromski govor le na ravni fasade.

A očitno so Romi na Slovenskem vodili podobno politiko kot koroški Slovenci, katerih glavni antagonist je bil Haider, pa zato niso hoteli direktno napadati socialdemokratskih in ljudskih vlad, ker niso udejanile določil avstrijske državne pogodbe. Da bi s svojo kritiko ne škodovali naprednima ljudski in socialdemokratski stranki, so še naprej vdano živeli v deželi, kjer so imena slovenskih ulic in vasi marsikje napisana le v nemškem jeziku. Šele nedavno smo zaslišali ostrejše besede, da ne bodo več slepo podpirali kanclerja Schuessla, ne da bi v zameno dobili konkretne realizacije svojih pravic.

Na Slovenskem pa sta šele poraz LDS in zamenjava vlade povzročila, da se je romski voditelj s konkretno kritično zahtevo oglasil v javnosti. Da so se Romi pojavili kot politični subjekt, ki sam zastopa svoje interese pred oblastjo. Ko spregovori v afirmativnem govoru o pravicah etničnih skupnosti, ko enkrat ne nastopa kot trouble-maker v lokalnih sporih z neromskim prebivalstvom.

Po nedavnih konfliktih v šoli na Dolenjskem je s strani salonskih levičarjev vzplamtela skrb, kako Rome segregirajo, ko so sklenili vsestranski dogovor, da jih bodo v šoli obravnavali po ločenih skupinah. Toda, kaj tu manjka? Ali ni najbolj naravna nadaljnja zahteva, da bi dobili Romi svoje lastne romske šole, z romskimi učitelji in v romskem jeziku? Uf, bi poskočili slovenski liberalni demokrati, to je apartheid!

Kako že tečejo stvari v Italiji in v Avstriji? - Ali ne šteje tam kot največja pridobitev pravica Slovencev, da imajo svoje lastne osnovne in srednje šole?

Najbolj razvpit politični spopad je bil sicer v parlamentu, ko je podpredsednik Državnega zbora Sašo Peče izklopil mikrofon poslanki LDS Majdi Širca z besedami, da jo bo nagnal z govornice.

Kot predsedujoči ima pač moč, da gleda na uro in poslancem meri čas. Iznajdba, ki jo je uvedla prav koalicija LDS in ZLSD, tokrat tolče po izumiteljih. Kdo bi se ne spominjal ostre podpredsednice Irme Pavletič-Krebs iz LDS, ki je kar kipela od moči, ko je s pritiskom na gumb dosegala, da so opozicijski poslanci v prazno premikali ustnice.

Poslanka Širca je znana po silnem angažmaju, da bi gospoda Pečeta ne izvolili za parlamentarnega podpredsednika, tako da njun radikalni konflikt ni ravno od včeraj. A tudi po izkrivljanju in manipuliranju dejstev: na zadnji seji je ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo obravnavala delo tožilstva, pokomentirala: "Preiskavo bomo uvedli, ker nek državni svetnik ni bil zadovoljen z razsodbo sodišča." -??????? Gospa poslanka je odločitev večine svetnikov degradirala na raven druščine, ki skrbi le za kaprice svojega kolega? Škandalozne, v nebo bijoče rabote Orion, Zbiljski gaj, zadeva Železnik, SIB banka, na katerih so svetniki utemeljevali svojo odločitev, pa je nonšalantno odmislila!!!

Toda navzlic temu je njena politična pravica, da si izbere ton in vsebine svojih parlamentarnih govorov. Tudi podpredsednik Peče ima pravico, da izključi mikrofon poslancem, ki prekoračijo čas za razpravo. Da pa jo nahruli, kako jo bo nagnal z govornice???

Ne gre za problem, da je prestopil mero dobrega okusa ali za nedopustno obnašanje.

Če je v razvpitem vabilu na ples na vratih SNS dominirala duhovitost v sicer agresivnem govoru, je tokratni Pečetov govor prestopil v vulgarno govorico. Ki neposredno evocira komunikacijo nasilja, saj sogovornika poniža v manjvredno bitje, ki ga lahko prosto naženeš kot psa. In s tem po eni strani ruši idejo enakosti med poslanci, ki si lahko oponirajo, smešijo drug drugega, ki jim predsedujoči lahko jemljejo besedo, jim izrekajo opomine, a znotraj okvira tovariškega toleriranja. Po drugi pa je lahko še bolj usoden, saj deluje kot splošni zgled, ki afirmira robatost in govorico sovraštva kot sredstvo za razreševanje človeških konfliktov.