3. 4. 2005 | Mladina 13 |
Razlika ni očitna
Mediji in kadri ostajajo ključna politična postavka
© Tomo Lavrič
Kaj so pravzaprav pustile za seboj kritike, ki so skušale ubesediti prvih 100 dni Janševe vlade? V tistem delu, kjer so preizpraševale vladajoči odnos do naših zahodnih sosed, Italije in Avstrije, ki sta Slovenijo znova seznanili s svojimi večvrednostnimi kompleksi, vsekakor občutek nelagodja. To nelagodje je še dodatno poglobil zunanji minister, ki se mu je zdelo, da bi bilo ukvarjanje s takimi marginalijami, kot so novi denacionalizacijski zahtevki evropskih sosed, v nasprotju z njegovo evropsko držo. Če ne bi kasneje začel javno ozmerjati tiste posameznike, ki so v zadnjih italijanskih in avstrijskih preigravanjih surove preteklosti prepoznali obračun s Slovenijo, tega, kaj evropska drža sploh je, ne bi nikoli docela razumeli. Zdaj vemo zagotovo: to je hoja po ljudeh. Da se hodi samo po tistih, ki so šibkejši od tebe, je najbrž jasno. Zato nas ne bi smelo presenetiti dejstvo, da je minister Rupel tedaj, ko so italijanski manipulatorji Slovence znova spreminjali v barbarske Slave, vzorno molčal in užaljeno zarobantil takoj, ko so se tem manipulacijam postavile po robu skupine slovenskih državljanov, predvsem Primorcev. To, da je o njihovi človeški prizadetosti govoril enako zaničljivo kot naduti italijanski borci za izgubljene meje velike Italije, je vsaj tukaj, na robu te brezbrižne države, ki kar naprej obračunava s svojimi državljani, bodlo v oči. Evropska drža, ki jo že lep čas prakticira vladajoča gospoda v Ljubljani, je pač nekaj, česar se še niso dobro navadile.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
