Malce nekorektna

"Z ženskami resnično ni znal ravnat, dober začetek, rahlo nenavaden rezultat, čeprav rade odhajale so z njim, od njih na koncu ostal je le pičkin dim," je ena izmed kitic pesmi Za Metoda goriš, bejbi, posvečene legendi z dosmrtnim prebivališčem v dobskem zaporu, Metodu Trobcu, ki jo je spesnil duet Slon in Sadež. "Kdo ali kaj?" bi se najbrž glasil odgovor večine ob omembi njunega imena. Tisti bolj posvečeni pa vedo, da gre za politično in tudi drugače malce "nekorektni" glasbeni dvojec v Sloveniji. Za tiste manj obveščene, Slon in Sadež sta denimo voditelja mladinske oddaje Štafeta mladosti, ena izmed najboljših slovenskih improligašev, njun glasbeni projekt Slon in Sadež pa je minuli teden doživel realizacijo v obliki njunega prvega CD-ja. Mojstra besedil sta prvič opozorila nase s skladbo Taliban Reggae, ki pa so jo v obdobju ameriškega lova na talibane po Afganistanu vrteli v glavnem na Radiu Študent. Za pesem sta celo posnela videospot, ki so ga na nacionalni RTV SLO zarolali le enkrat, nato pa so se jima prijazno zahvalili za sodelovanje. "Po 11. septembru so bili vsi v vzdušju, oh, koliko ljudi je umrlo, tudi mi bomo jokali. Videospota niso vrteli kao zaradi pietete. Video so enkrat zarolali, potem pa ne več. Razložili so nama, da je pač jasno, da tako ne more biti ..." Nekorektna vsebina pač. Nekaj podobnega pa se je sedaj dogajalo s protivojno otroško pesmico Rožica, ki naj bi jo prvič zarolali minulo nedeljo. Po referendumu o vstopu v Nato seveda.

Kdo sta Slon in Sadež? Za nekoliko nenavadnim imenom se skrivata Mariborčan Igor Bračič in Ljubljančan Jure Karas. Kot pravita, sta se spoznala šele pred štirimi leti kot tekmeca v Improligi, prvotno ime njune zasedbe pa je nastalo v angleščini, in sicer za ad hoc sestavljeno gledališko skupino, v kateri sta sodelovala. "Leta 2001 smo nastopali na festivalu uličnega gledališča v Liverpoolu. Izbirali smo ime za to skupino, nastalo pa je iz neke šale o slonu, ki sedi na drevesu. Ista skupina je istega leta nastopila na Ani Desetnici. Nisva pa počela tistega, kar je počela gledališka skupina, in sva si potem nadela ime Slon in Sadež." Igor je v Ljubljano prišel z glavnim razlogom, da bo raje študiral pravo v prestolnici kot v domačem Mariboru. "Če hočeš v Mariboru kaj narediti, ga moraš zapustiti in se vrniti čez recimo šest let. V Ljubljani sem imel tudi punco in sem bil veliko tam. Vsi so samo čakali, da pridem živet v Ljubljano. Faks je bil tisto dokončno." Na drugi strani pa sta imela precej podoben življenjepis. Oba sta hodila v glasbeno šolo, "klasične" inštrumente sta pozneje produktivneje zamenjala s kitaro in plažo, bejbe pa itak sodijo zraven. Igor se je v glasbeni šoli kalil v igranju blokflavte in klarineta, Jure pa violine. Pred Slonom in Sadežem pa sta se znašla tudi v številnih drugih glasbenih projektih. "Ko sem prišel v Ljubljano, sem imel bend Kajmak. Izdali smo 'odličen' CD v samozaložbi," smeje razlaga Igor. "Zainteresirani ga lahko še vedno kupijo za 1000 SIT. Prodali smo dvesto komadov, 300 pa jih še v moji garaži. Zdaj se sicer v glavnem ukvarjam z Improligo, igram pa tudi v bendu, z nekimi kranjskimi metalci. Včasih so se imenovali To Obtain Love, sedaj pa smo v fazi iskanja imena." Igorjeva vloga - solo in ritem kitarist. Slog grind angry new emo core ...metal. Vsi kranjski bendi morajo imeti najmanj deset oznak pred glasbenim stilom. Jure je bil podvržen violinskemu drilu sedem let. Po kitari in plaži pa se je poskusil v etno sceni. "Še sedaj igram pri folklori v Tinetu Rožancu, pri tamburaših. Bil pa sem tudi pri skupini Vali, kjer smo igrali bosanski etno in makedonske komade. A ja, imamo pa tudi skupino Tehnodžinica. Tehno etno metal punk ..." Nastopali so celo na pravih tehno veselicah, kot je bila pred leti na Turjaku.

Neprestani skoki iz enega glasbenega žanra v drugega. Kot to počneta v kabarejskih nastopih kot Slon in Sadež. "Najin koncert je varitejski nastop, kjer sama izvedeva 10-12 komadov. Pred vsakim komadom se preoblečeva v drug bend, igrava tudi druge žanre. Koncert odigrava na deset do dvanajst različnih inštrumentov. Zares igrava samo tisto, kar sva se učila v glasbeni šoli, in pa kitare. Toda tudi na druge inštrumente znava vsaj malo igrati in je nemoteče za prisotne." Glavni cilj je preigravanje različnih žanrov, ki jih poskušata ironizirati do skrajnosti. Tako se na repertoarju znajde recimo kavarniško klavirsko otožno žensko tarnanje Ko bi le imela penis ("Lahko bi se svobodno uscala v vsak pisoar, po poklicu bi lahko bila rudar ali mornar, za vsako napako okrivila bi vesolje in vsako stvar bi naredila dvakrat bolje ...") ali pa etno obarvani Veneti. "Žanr zlorabiš, zato da bolje poveš, kaj si hotel povedati s tekstom. Tako je z ultra etno komadom Veneti. Sporočilo je, dajmo vedeti tudi Slovencem, da so čefurji. Takoj ko daš to v etno element, ki je ponavadi ultra nacionalističen, si dal še nekaj zraven," pravi Igor. Obvezen je tudi tudi country s Kavbojem iz Ljubljane. Pa omenjeni swing komad o Metodu Trobcu. "Večina mlajših od 18 let najbrž niti ne ve, kdo je bil on in kaj je naredil. Ime komada Za Metoda goriš, bejbi pa je tak, da bi ga lahko prepevali tudi Game Over. Recimo za Dennisa goriš, bejbi, in noben ne bi niti trznil." Njun prvi skupni projekt pa je bil Reper, s katerim sta se posredno lotila slovenskih hiphoperjev. "Zdaj je kar naenkrat vsak reper, ker je to pač popularno. Naša hip hop scena z določenimi častnimi izjemami gradi na neki kulturi, ki ni naša. Grejo se neki gang style. V slovenskem hip hopu mi je nekaj stvari produkcijsko sicer zelo všeč. Od Klemna Klemna, ki je meni absolutno d'best, ker je v stilu repanja naredil nekaj novega tudi v svetovnem merilu. Do Aliena, ki je imel fajn muzičko plato. Midva sva v glavnem tekstopisca. Kot glasbenika nisva nobena virtuoza. Rep je pač zvrst, kjer veliko naredijo podlage in produkcija. Najbolj važen pa je tekst. Lahko narediš povsem poslušljiv komad, ima pa neki brezvezen refren, recimo nanana, ne da bi to letelo na kogarkoli," pravi Jure. "Reperji se sicer delajo norca drug iz drugega. Midva pa nisva na sceni, da bi se lahko delala iz koga norca. Razen če nama kdo ni ful simpatičen." Direktno je letelo samo na - uganite koga: "Morš namreč štekat, v čemu je stvar, rep je muska in u muski je dnar. Sej veste, u letu nula nula je reku, pri tem je pa mislu samo nule na čeku."

Z Reperjem sta nastopila na Ani Desetnici. Igor se spominja, da je bil to eden njegovih starih napisanih komadov, ki sta ga predelala kar v njegovi sobi. Prižgala sta ritem mašino za primerno vzdušje in izmenično za računalnikom pisala tekst. Dolg kar pet strani. Sicer pa je izmenjavanje pri pisanju tekstov njuna stalna praksa. Za zdaj, kot kaže, zelo uspešna. "Tekste piševa skupaj. Naredila sva si sistem. Vsak sedi za svojim računalnikom in tipka. Ko imava vsega dosti, se presedeva in popraviva tekste drug drugemu ali dodajava. Vsak lahko pribije, kar hoče. Rečeš, to je bedno, to vrž ven. Izračunala sva, da so vsi najini komadi napisani v razmerju 50 : 50." Drugi komad je bil Taliban Reggae. Nastal je v Improligi, ko je Igor enkrat v disciplini Neznani predmet zapel refren komada. Potem je k njemu pridrvel njegov sedanji improligaški kolega Vito, popularni Štrudelj, in ga vprašal, če obstaja ta komad, in ga povabil, naj ga posname na Radiu Študent. Za snemanje sta bila zmenjena ob desetih, komad pa je v resnici nastal le poldrugo uro prej. Prvi koncert pa je izgledal tako, da sta celo noč pisala komade.

Krone na čelo

Snemanja CD-ja sta se lotila še bolj angažirano in sta dobila številne znane muskontarje in celo otroški pevski zborček. Pri Venetih so sodelovale "odpadnice" Katic in prijateljice, da se komad sliši še bolj etno. Bas je odigral pesnik in kontrabasist Gal Gjurin, bobne Marjan Stanič, ki je igral pri Loliti, sedaj pri Šukarjih. Pri Taliban Reggaeju pa so jima na pomoč priskočili štajerski reggaejaši Siti Hlapci. Sodelovali so še klarinetist Boštjan Gombač (Terra Folk, Katalena ...), pa Matija Solce, harmonikar iz istrske skupine Vruja, pa prijatelj Zoran iz Maribora ... Psihadelični solo pa je odigral tudi Tomaž Domicelj. Slon in Sadež njegove komade sicer uporabljata za "razganjanje" ganjenega občinstva. "Dostikrat na koncu, če občinstvo noče nehat ploskat, odigrava komad od Domicelja Ker te nima rad, in ljudstvo posvariva, da bova igrala samo še takšne komade," razkriva zvito taktiko Jure. Toda ko sta enkrat koncertirala na Lentu, ju je pri igranju Ker te nima rad zalotil Tomaž Domicelj. "Uletel je v KGB-ja in smo skupaj odigrali ta komad. Potem sva ga poklicala, če bi odigral solo." Druga nenavadna zgodba je zborček otrok, kjer sta Slon in Sadež spet na lastni koži doživela, kaj pomeni biti politično nekorekten. "Pri anti-Nato komadu Rožica, ki je v bistvu otroška pesmica, sva potrebovala otroke. Bili smo že vse zmenjeni. Potem pa so nenadoma popenili starši, češ da bodo njihovi otroci večno označeni, da so sodelovali v anti-Nato projektu," se spominja Igor. "Potem se je zgodil še drugi del zgodbe, ko smo dobili otroke, ki resda niso bili bogve kakšni pevci, so pa pokazali veliko dobre volje. Starši so jih dali zato, ker so oni sami proti Natu. Eden od staršev se je javil, da bo pobral vse otroke in jih peljal tja in nazaj, in ni hotel imeti denarja za bencin. Samo da bi nekaj prispeval." Sicer pa je bil problem tudi, v kakšni obliki posneti njun glasbeni izdelek. Narejen je v kabarejskem formatu, tako da ima vsak komad napoved. "Vedela sva sicer, da to na plati ne bi preveč funkcioniralo, zato sva naredila nekakšno radijsko igro. CD zlaufa kot radijska igra, komadi pa se pojavljajo kot del radijske igre. Radijska igra je sicer banalna. Dva tipa gresta na morje, situacija pa se malo zaplete. Vmes gresta še na en žur, kr neki. Potem prideta v Koper in tam srečata 6Pack Čukurja, ga pobereta in skupaj grejo gledat letalonosilko. Zadevo smo posneli štiri dni pred tem, ko je letalonosilka res prišla v Koper. Noben pa ni imel pojma, da se bo to zgodilo. Potem pa nas je poklical neki tip in rekel, veš, kaj se je zgodilo: letalonosilka je prišla v Koper."

Na nastopih doslej nista naletela na težave. Razen ko sta igrala slovenskim zdomcem na Švedskem. V času lanskega svetovnega prvenstva v hokeju jih je na Švedsko povabila Mestna občina Maribor. Menda naj bi mislili, da sta neki narodno-zabavni bend. "Najprej je bilo vse cool. Pred nama je sedela neka gospa, in ko sva v nekem komadu uporabila besedo kurac, je imela vsega dosti. Potem pa sva zaigrala še 'Ko bi le imela penis' in se je protestno obrnila stran, češ ne poslušam vaju. Po koncu nastopa pa je začela vreščati: 'To ni nobena kultura. To ni nobena kultura.' Medtem pa so njeni izseljenski prijatelji čisto nažgani v gorenjskih narodnih nošah igrali na podpazduhe." Potem sta jih pomirila, saj sta jim še tri ure po koncertu igrala slovenske ljudske. "Dobila sva 260 kron na čelo, izkazalo pa se je, da lahko za to dobiva na Švedskem le štiri pive." Tudi pri Štafeti mladosti jima pustijo kar nekaj svobode. Včasih so bolj šokirani le gostje. "Na štafeti lahko preklinjava, če je to v kontekstu, čeprav včasih ni. Lahko v komadu rečeva nekajkrat 'jebeš'. Naredila pa sva recimo komad, ki je bil totalno proti slovenski vojski, in vojaka v studiu sta bila povsem zelena."

Kaj lahko pričakujemo od njiju v prihodnje? Zanimivo bo videti, kako in koliko bodo radiji in televizije rolali njuno muziko. Sama pa že razmišljata o naslednjih projektih. Ali totalno pop plato ali pa hip hop. "Narediti rep plato, ne pa furat hip hop scene. Narejene imava štiri rep komade: Reper, imava en komad o fightu med Dedkom Mrazom in Božičkom, pa enega o medvedih, parodija na gangsta sceno, dva medveda se nekaj gresta. Potem pa sem naredil eno zajebancijo na štajersko sceno. Prihajam iz mariborske Nove vasi, kar je nekako tako, kot da bi bil z ljubljanskih Fužin," pravi Igor. "Štartala bova iz tega, kaj rep sploh ni, in skušala dokazati, da se da nekaj ustvarit. Recimo kmečki, holcarski rep. Slovenski rep se začne, ko sosed ukrade drva."