Kultura / Veliki svečenik nojza

Ker se je po zadnjih izsledkih izpostavilo, da ima pri izboru nojzerskih artistov Društva za razvoj mladinske kulture veliko vlogo tudi naključje, in ker smo ocenili, da se verjetnostni račun tako hitro po podkalibrskem Nojz festivalu izide v občo korist, so vse poti v ponedeljek vodile v Domžale, kjer je imela Mladinska akcija 16 gostovati pred nastopom v Gromki. Še posebej, ker se je v tamkajšnjem žepnem klubu Akumulator po emajliranem gradivu sodeč obetal izvirno moten zalogaj. Kamor seveda ne gre vštevati pašte, ki se je desno od odra kuhala za ekipo, niti domačega dvojca Sušipank, ki še napol ugiba, kam bo odvilo njegov, s pedali, kitarami in cedeji nalomljenih ritmov povzročeni hrup, ki bi z malce več koherentnosti lahko paral tudi ušesa na hardcore tehno veselicah.

Za izvirno motenega pa se je, povsem v skladu z nebulozami v pošti in na http://www.muteantsounds.com/csfrntpg.htm, izkazal bostonski čudak Crank Sturgeon, ki se na odru ne prikaže brez grotesknega ribjega kostima (sturgeon=jeseter), kupa efektov ter kontaktnega mikrofona, ki si ga tlači v usta, z njim šari po tepihu na prsih, ozvočuje naredi-sam "inštrumente" in ozvočeno sproti deformira do epskega šundra. Ker si je Sturgeon med šundrom in neartikulacijo izvolil tudi tišje pasuse za hujskanje občinstva in ker je hujskanje, kakorkoli že lascivno in psihotično, sumljivo spominjalo na maniro ameriških pridigarjev, ni trajalo dolgo, preden je dvoranica Akumulatorja v čudu ponavljala za kriki gostujočega artista. Ki se je, potem ko se mu je na odru kar na loncu od pašte pridružil slučajno mimopijoči bobnar Kontrabanta, prikopal tudi do za nojzerje nekarakterističnega jam sessiona in bisa. Gospel, da te kap. Še je upanje za Ameriko, magari na račun mutacij.