Kultura / Avstralske razglednice
Prizori začetka s konca
Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 20, 20. 5. 2003

Razgled na outback
© Miha Fras
Res, na predstavo avstralskega teatra NYID (Not Yet It's Difficult), ki se je primerila v studiu Viba filma v Stegnah, smo prišli podprti z informacijami mojstra Frasa, češ da dogaja na treh različnih prizoriščih. Tako da niti nismo preveč obmrli ob uvodni, izraznoplesni točki ansambla, ki je - živo, živahneje, do teka na mestu po na odru inscenirani avtocesti - spremljala porajajoči se crescendo elektronske muzike in zadaj projicirani video s kot iz avtomobilskega zadka narejenimi posnetki avstralske pokrajine, od puščave do urbaniziranih predmestij.
Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 20, 20. 5. 2003

Razgled na outback
© Miha Fras
Res, na predstavo avstralskega teatra NYID (Not Yet It's Difficult), ki se je primerila v studiu Viba filma v Stegnah, smo prišli podprti z informacijami mojstra Frasa, češ da dogaja na treh različnih prizoriščih. Tako da niti nismo preveč obmrli ob uvodni, izraznoplesni točki ansambla, ki je - živo, živahneje, do teka na mestu po na odru inscenirani avtocesti - spremljala porajajoči se crescendo elektronske muzike in zadaj projicirani video s kot iz avtomobilskega zadka narejenimi posnetki avstralske pokrajine, od puščave do urbaniziranih predmestij.
Čeprav smo vedeli, da bo NYID zamenjal ploščo in prizorišče, ni bilo pričakovati, da bosta v sosednji studio vabila kar v katrco posajena artista, niti, da se tam razvije predmestna drama, za katero se je, zahvaljujoč menda za evropski trg dodanim pojasnilom z odra, izkazalo, da bi mogla biti satira na neko avstralsko tv limonado. Naj bi bilo na stvari kaj smešnega, je šlo za interne štose ali takoimenovani avstralski humor? Kljub temu, da je dogodkom v Vibi zasigurno, če ne drugače, pa po službeni dolžnosti, sledilo nekaj avstralskih državljanov, ni bilo slišati niti heheta. In smo, tokrat kar pod vodstvom hostes Cankarjevega doma, krenili na tretji del Prizorov začetka s konca, umeščenem v strogo, z neštetimi kamerami CC-TV-ja nadzorovanem poslovnem centru, kjer se tipka za računalniki, kjer se krajanom v publiki natika sramotilne table z napisi izneveril sem svoje podjetje in s krivci s pestmi obračunava v zaodrju, medtem ko občinstvo vse skupaj, tudi lastno sliko, spremlja preko video ekrana. Ena predstav, po kateri komaj čakaš, da zadovoljiš firbec s prebiranjem stereotipnega gledališkega lista, kdove če res "duhovita, živahna in kinetična izkušnja".
Morda pa je Prizore brati skupaj z razglednicami Ayers Rocka in Alice Springsa (!), ki so jih delili na vhodu, morda pa je šlo le za predstavitev neznanega kontinenta, ki ima tako in tako geografijo, močno kitajsko in vobče priseljensko skupnost, aborigine in rasno nestrpne in, v outbacku, prebivalce, ki ne vedo, kako se imenuje ameriški predsednik? Karkoli. Gotovo je le, da je bolj sunila druga atrakcija Avstralske pomladi, instalacija 5000 Calls, ki je s premešanim spletom človeških glasov, iz športa, vsakdanjika in muzike pobranimi kriki in vzkliki, mantranji in vzdihovanji, čebljanjem in bebljanjem prestrelila marsikaterega naključnega pasanta na Čevljarskem mostu. Brez enega samega porno vložka.