Kultura / Kvadro-Dub
Zvočni krog
Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 6, 13. 2. 2004

Randoma: s polno paro
© Denis Sarkić
Ozkosrčnim bi se sicer utegnilo zazdeti, da nimajo muskontarji, četudi kunštne, elektronske sorte, nič iskati na "likovnih" manifestacijah kalibra U3, trienala sodobne slovenske umetnosti, toda na dlani je, da lahko parjenje elektronikov in galeristov, tudi v okviru rednih dejavnosti tukajšnjih galerij, obrodi zelo ljudomile sadove. V prvi vrsti, veliko pred zmožnostjo, da preči prepad med vizualnemu ali zvočnemu zavezanim občinstvom, med srenjami in klikami mikroklime, gre seveda za v teh težkih časih realkapitalizma tako čislano umanjkanje vstopnine, ki se praviloma ne zaračunava za zvočne raziskave v galerijskih prostorih, ne nazadnje pa je prekvalifikacija muske v art velikokrat jamstvo za celostno oblikovanje dogodka, nastopa, koncerta.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 6, 13. 2. 2004

Randoma: s polno paro
© Denis Sarkić
Ozkosrčnim bi se sicer utegnilo zazdeti, da nimajo muskontarji, četudi kunštne, elektronske sorte, nič iskati na "likovnih" manifestacijah kalibra U3, trienala sodobne slovenske umetnosti, toda na dlani je, da lahko parjenje elektronikov in galeristov, tudi v okviru rednih dejavnosti tukajšnjih galerij, obrodi zelo ljudomile sadove. V prvi vrsti, veliko pred zmožnostjo, da preči prepad med vizualnemu ali zvočnemu zavezanim občinstvom, med srenjami in klikami mikroklime, gre seveda za v teh težkih časih realkapitalizma tako čislano umanjkanje vstopnine, ki se praviloma ne zaračunava za zvočne raziskave v galerijskih prostorih, ne nazadnje pa je prekvalifikacija muske v art velikokrat jamstvo za celostno oblikovanje dogodka, nastopa, koncerta.
Tako tudi v studiju Viba filma, kjer je trienale U3 prejšnji petek ponudil zastonjski nastop domačega dvojca Random Logic in se izkazal z menda najbolje ozvočenim ter najbolj domiselno umeščenim koncertom sodobne elektronike, kar jih je bilo doslej zaznati v domovini. Res, se je od elektrotehnikov nadejati česa ušesom prijaznejšega od tega, da vijačijo v z mehkimi zavesami zastrti, s šestimi zvočniki (kvadrofonsko? heksafonsko?) ozvočeni, prostorni dvorani, ki ne maliči podrobnosti, ne odmeva in ne ojačuje ali golta frekvenc? Randoma sta se številnemu poslušalstvu nastavljala vsem na očeh, na sredi dvorane postavljenem, pompozno osvetljenem in umetno zadimljenem odru, okoli katerega si lahko hodil iščoč ustrezno očišče in zvok ali le pogled pod prste na mašineriji. Spektakel! Tudi: do detajla spolirana, po prostoru natančno razporejena zvočna slika tega, kar si Randoma upata in znata privoščiti, črpajoč iz duba, Detroita in vobče tehna. Ali se je vložek ljubljanskega dvojca končal pri resda izbornem mešanju in moduliranju vnaprej programiranih sekvenc in ni postregel s posebej pregnano improvizacijo, ali sta prej priložila sound system kot live act, ali je šlo pri jedrnatem, mestoma celo plesnem scenosledu bolj za fakultativno predstavitev kot za vzdušje in drajv, pa naj dožene zaodrje. Morda pa tudi Randoma raje vijačita v bazi, v kaki zakajeni luknji, kot na piedesetalu.