Kultura / Mevlje: pomanjkanje

Na mesto zločina, prizorišče udarnega koncerta izpred dveh let, se je vrnil newyorški trio Dalek, katerega reprizo je Buba prihranila za posladek plodne, z nastopom Fantomas kronane letine in z njim tokrat zatrpala klub Channel Zero. Je v kot cent težki muziki, ki je že zaradi kontrasta s prevladujočo, popevkarsko rabo rapa tako močno odjeknila pred leti, zaznati tako opazne spremembe kot v številu tudi z nastopi na Trnfestu in na prekmurskem Te Mikka festivalu pomnoženega občinstva? Niti ne, in verjetno bo kar držala ugotovitev didžeja, s katerim je konjenica šimfala v premorih med eno in drugo dozo decibelov, da Dalek, z minimalnimi odstopanji, pač že vseskozi varijo eno in isto muziko. Nič hudega.

A tokrat - z opaznim izpostavljanjem raperja, Daleka osebno, kateremu naenkrat ni dovolj, da prispeva še kako vedro trpljenja čez čašo grenkega opoja, čez podzemeljske detonacije zložno namletega hip-hopa, industrijske elektronike, šuma in nojza, temveč bi rad, da se ga sliši in celo razume. Prav, svet je v razsulu, vladajo mu pokvarjenci in na koncu tunela ni opaziti svetlobe. Smo že slišali. Škoda le, da je tradiconalno rapersko izkazovanje potlačilo v drugi plan mnogo nevsakdanjejše Dalekove prvine, dolge panoramske posnetke zloveščih pokrajin in nore potegavščine DJ Stilla, katerega so prvič zasigurno pestile mnogo številnejše mevlje v riti. Kljub vsemu: spodoben nastop, zaključen z navihanim didžejevskim sporedom obilno tetoviranega programerja ansambla, Oktopusa, ki je preko hip-hopa prižagal do svojih korenin, vključno s Slayer, Bad Brainsi in Dead Kennedysi. Kako bi jih imeli šele radi, če bi jih gledali vsako leto!