Po sledovih Petra Handkeja

Dokumentarni film o Handkeju skozi oči prebivalcev njegovega rojstnega kraja

Na festivalu avstrijskega filma Diagonale je premiero doživel dokumentarec "Griffen - auf den Spuren von Peter Handke" (Grebinj - po sledovih Petra Handkeja). Režiser Bernd Liepold-Mosser je dal besedo prebivalcem Handkejevega rojstnega kraja, kjer pisatelj velja za velikega nekomunikativnega čudaka, ki piše zahtevne knjige.

Bernd Liepold-Mosser se je podal v Grebinj - Griffen v Celovški kotlini, kjer se je leta 1942 rodil Handke in 1968 on sam. Režiser je po projekciji dejal, da je to film o Handkeju brez Handkeja, ki gledalcu hkrati razgrne tudi "avstrijsko dušo". O Handkeju spregovorijo različni profili krajanov, od njegovega brata, voznika šolskega avtobusa in učiteljice do lastnika lokala. Brat pove, da imata s Petrom, ki živi v Parizu, lep odnos, pogosto mu pošlje razglednico, tu in tam pride tudi na nekajurni obisk. Voznik avtobusa se spominja, da je bil Peter čudaški otrok, namesto da bi igral nogomet, je glavo tiščal v knjigo.

Med zabavnejše sodi učiteljica, ki zagotavlja, kako otroke učijo o "velikem sinu" tega kraja, toda Handkejevih knjig v knjižnici nikakor ne najde ter se sprašuje, kje le bi lahko bile založene. Latnik lokala je Handkeju naklonjen, razume, da ko pride na obisk v rojstni kraj, potrebuje mir na nadmorski višini 1000 metrov in tudi nabrane gobe mu z veseljem spremeni v obrok. Ko režiser sogovornike sprašuje o statusu slovenščine, največkrat naleti na trmasto zanikanje koroških Slovencev, za katere se Handke, Slovenec po materi, ves čas vztrajno zavzema. Tako krajani povedo, da "windisch" ni slovenščina, ni jezik, le dialekt, da Slovenci niso krivi, da so - kar so, a da se v tem kraju govori nemško.

Handkeju, do katerega imajo skoraj vsi ambivalenten odnos, očitajo tudi, da potvarja dejstva. V mislih imajo knjigo Žalost onkraj sanj, v kateri opisuje življenje svoje matere, ki se je sklenilo s samomorom. Krajani, kot pravijo, poznajo resnično zgodbo. Edinole Handkejev brat, ki sicer ni prebral še nobene Petrove knjige, saj da ga to ne zanima, je opozoril, da gre za leposlovno delo s svojimi zakonitostmi. Film je med gledalci sprožil številna vprašanja, tudi zakaj ima angleške podnapise in ne, kar bi bilo za tematiko primerneje, slovenskih. Vzrok je mednarodno festivalsko občinstvo. Film bo pot po kinematografih začel maja, režiser pa upa tudi na distribucijo v tujini. (STA, mm)