Kultura  |  Film

Sneguljčica in lovec

Snow White and the Huntsman, 2012
Rupert Sanders

zadržan +

Marcel Štefančič jr.  |  Mladina 22  |  1. 6. 2012

Status quo ante.

Ko izbruhne kriza, nastopi čas za pravljice, ki ljudi utrjujejo v veri, da je bilo prej bolje kot zdaj in da se je treba vrniti v tisti srečni, idilični, čarobni predkrizni čas, pri čemer kakopak vsi skupaj pozabijo, da krize ne bi bilo brez tistega srečnega, idiličnega, čarobnega predkriznega časa, da je bila torej sprožilka te mračne, mučne, depresivne krize prav tista slavljena predkrizna idila.

Sneguljčica in lovec, reboot oz. reimaginacija Sneguljčice in sedmih palčkov, popisuje svet, ki ga muči, žre in trpinči kriza. Zgodbo poznate: dobri kralj se poroči z dobro kraljico – rodi se jima rodi dobra princesa, Sneguljčica – dobra kraljica umre – dobri kralj se poroči z zlobno kraljico, ki hoče biti najlepša na svetu in vedno mlada – ker ji zrcalce na steni razkrije, da je najlepša na svetu tem Sneguljčica, jo deportira v začarani gozd, kjer naj bi jo raztrgale zveri – dobri lovec se je usmili, palčki pa potem postanejo njena vojska.

Motor pravljice je zrcalce na steni, toda sam film je zrcalo na platnu – zrcalo železnega repertoarja sodobnega Hollywooda. Za začetek, začarani gozd, v katerem mrgoli čudes, stvorov in nestvorov, je demonstracija moči medija, nekakšen pokaži-kaj-znaš digitalnega kapitalizma. Dalje, Ravenna, zlobna kraljica, ki se hrani s krvjo, energijo in življenjem mladih žensk (in ki jo igra Charlize Theron), je morbidna metafora industrije pomlajevanja, vseh tistih eliksirjev, ki h’woodske zvezde ohranjajo pri življenju, v formi in na trgu. Sneguljčica je po drugi strani čisti emo – od tesnobe, občutljivosti, depresivnosti in introvertiranosti je tako dehidrirana, kot da bi ji kdo ukradel energijo, kri in življenje in kot da bi v začarani gozd padla iz sosednjega studia, v katerem snemajo sago o Somraku, zato ne čudi, da jo igra Kristen Stewart. In končno, palčki in dobri lovec (Chris Hemsworth), emo z bicepsi, so metafora ljudstva, ki se upre varčevalni strahovladi elite, toda ne upre se zato, da bi svet spremenilo v nekaj novega, ampak v nekaj starega, že videnega – v »čarobni« status quo ante (monarhija, kronanje Sneguljčice ipd.), v katerem bodo vsi živeli srečno do konca svojih dni.