Veličastno prenovljeni Rijksmuseum

Včeraj se je po desetih letih zopet odprlo kulturno središče Nizozemske - nacionalni muzej Rijksmuseum v Amsterdamu

Po dolgoletni in zapleteni renovaciji, restavraciji in redekoraciji je muzej pripravljen na 21. stoletje. V sedanji zgradbi se nahaja od leta 1885. V 19.stoletju so razpisali natečaj za zgradbo nacionalnega muzeja in Pierre Cuypers je leta 1863 zmagal s svojim predlogom in dizajnom. Nastala je zgradba v gotsko renesančnem stilu 19. stoletja, ki še danes krasi mesto Amsterdam. Nekdanja Nacionalna umetnostna galerija, ki se je nahajala v Haagu, v palači na Damu ali v palači v Den Boschu, je dobila svoj dom in s tem tudi enormno umetniško kolekcijo mesta Amsterdama, vključno z Nočno stražo Rembrandta van Rijna.

Po 125 letih intenzivne uporabe, posebej v 70. letih prejšnjega stoletja, je bil Rijksmuseum potreben temeljite prenove in modernizacije, da bi zadovoljeval zahtevam modernega muzeja. Projekt obnove je bil zasnovan in v veliki meri tudi financiran ob prelomu tisočletja, ko je vladala ekonomska prosperiteta. Danes takega megalomanskega in dragega projekta ne bi mogli izpeljati. Kreatorji prenove in obnove so bili profesionalne skupine arhitektov, restavratorjev in umetnikov na svetovnem nivoju. Eden najpomembnejših je zagotovo duo španskih arhitektov Cruz y Ortis Architectos, ki sta dodala muzeju sodoben pridih in pri tem upoštevala obstoječo arhitekturo Pierra Cuypersa. Omislila sta si monumentalno svetlo vhodno dvorano Atrium z razsežno kovinsko konstrukcijo in veliko marmorja, kar daje muzeju pečat mogočnosti. Zamislila sta si tudi novi Aziatični paviljon in se ukvarjala s celovito pojavo 'novega' muzeja.

Restavratorji so pod vodstvom arhitrekta restavratorja Van Hoogevesta vse originalne, bogate dekoracije Pierra Cuypersa v vseh prominentnih prostorih popolnoma rekonstruirali. Pariški arhitekt in izkušen muzeolog Jean-Michel Wilmotte je poskrbel za redekoracijo in interier razstavnih dvoran s kombinacijo grandioznost starega dekorja in modernega dizajna. Najbolj znane so njegove vitrine, način osvetljevanja objektov in barva ozadja, tako da razstavljen objekt najbolje pride do izraza. Wilmotte je redekoriral tudi pariški Louvre in je izredno strasten ustvarjalec ter zagovornik zračnega, prostornega, živečega modernega muzeja.

V Rijksmuseumu se nahaja ena največjih nacionalnih umetniških zbirk na svetu s približno milijonom eksponatov. Trenutno je v 80 dvoranah, ki obsegajo obdobje 800 let umetnostne zgodovine, razstaviljenih 8.000 objektov. Rijksmuseum ima tudi največjo kolekcijo umetnin iz obdobja nizozemske 'zlate dobe' in lahko si ogledate vse največje mojstre tega obdobja od Rembrandta, Vermeerja in Steena, do Asselijna, Dujardina, Maesa, Bola in drugih. Tudi drugi predmeti iz tega obdobja so bogato zastopani, ker je bila 'zlata doba' obdobje razcveta nizozemske ekonomije, arhitekture in umetnosti.

Nov koncept Rijksmusea pomeni, da obiskovalec potuje skozi čas od Srednjega veka do Mondriaana. Tako se njegova percepcija osredotoči na različne stile in pojmovanja lepote, ki veljajo in vladajo v določenem obdobju. Za popolnost pri razsvetjevanju objektov je Philips, ki je tudi eden glavnih sponzorjev, razvil specialno led-osvetljavo, ki je namenjena samo za razstavljanje in se ne zrcali od stekla vitrin. Drugi tehnični pripomoček so prispevali pri Akzo Nobel, ki je razvil specialne plastične barve Sikkens, s katerimi so omogočili restavracijo originalnih barv iz Cuypersovih časov. Tako notranje kot zunanje dekoracije izvirajo iz zgodovine nizozemske umetnosti, v originalu pa sta jih ustvarila kiparja B. van Hoeve in J.F., Vermijlen. Originalne freske je naredil G. Sturm, W.F. Dixon pa prelepe barvne vitraže.

Angleški umetnik Richard Wright je ob prenovitvi naredil nove freske v stolpih, ki obdajajo Častno galerijo, kjer je razstavljena Nočna straža. Navdahnil ga je izvirni dekor iz Aduardove kapele. Glavna tema je zvezda in tako je na strop nanesel 47.000 črnih zvezd. Zvezde so različnih velikosti in v takih geometrskih linijah, da freska zaživi v enormni dinamiki svoje novo življenje. Freska se tudi zelo dobro vklaplja v gotsko arhitekturo, kljub temu, da je zelo psihadelične narave - ali pa prav zato. Richard Wright sam sebe najraje imenuje za ambientalnega umetnika, saj je mojster vključevanja umetnosti v določenem prostoru. V Rijksmuseumu je njegov stil izveden do perfekcije, rezultat pa je impozanten.

a6W2ZMpsxhg

(»Naši junaki so nazaj!« 'Živi' oglas za ponovno odprtje Rijksmuseuma in promocijska rekonstrukcija Rembrandtove Nočne straže v živo v enem od amsterdamskih nakupovalnih centrov.)

Sedanje razstave, ki trenutno poživljajo stalno kolekcijo, so naslednje: Beatrix vladarka, ki predstavlja fotografije kraljice Beatrix iz njenega 30-letnega obdobja vladanja; Odkritje Rembrandta, ki prikazuje 36 na novo odkritih jedkanic iz Hollsteina, kar je izredno zanimiva pridobitev za ljubitelje tega mojstra; in Hollandska idila, ob deseti obletnici Rijksmuseuma na letališču Schiphol, posebna razstava s tipičnimi nizozemskimi temami. Na novo obnovljenemu muzeju posebno dimenzijo daje tudi njegov vrt. Ta se nahaja okoli cele zgradbe, ob premierni otvoritvi leta 1885 pa je zmanjkovalo časa in denarja, da bi se mu bolj posvetili. To jim je sedaj uspelo. Vrt je zasnovan tako, da je za občutja obiskovalcev zanimiv skozi vse leto, njegov namen pa je vzbujati pisane občutke, zabavati in nuditi prostor za počitek. Od otvoritve dalje se bodo na vrtu vrstile tudi kiparske razstave in prva med njimi bo razstava skulptur Henrya Moora. V vrtu so postavili tudi nov vodomet, steklenjak za zelenjavo in igrišča za otroke, vse z zgodovinskim pridihom. Za dizajn prelepega in funkcionalnega vrta so zaslužni domači vrtni arhitekti.

Rijksmuseum je trenutno 'gesamtkunstwerk' vseh timov in ljudi, ki so si prizadevali, da muzej z izrednim zgodovinskim nabojem preoblikujejo v resnično sodoben muzej. Uspelo jim je in rezultat je bleščeč. Včerajšnji svečani otvoritvi s kraljico Beatrix je sledila prireditev na ogromnem Museumpleinu. To je trg, ki so ga zasnovali že pred petnajstimi leti, v polni meri pa je zaživel šele sedaj, po obnovi vseh muzejev. Na Museumpleinu ležijo Stedelijk, Rijks in Van Gogh muzej. Preproga trave povezuje vse tri, Rijksmuseum pa zaradi svoje osrednje pozicije - če gledamo od Concertgebouwa (Filharmonije) - pride najbolj do izraza.

Museumplein je pritegnil ogromno gledalcev in obiskovalcev Rijksmuseuma, ki ga je bilo moč v organiziranih skupinah brezplačno obiskati cel dan - od 12. ure do polnoči. Sicer je muzej odprt 365 dni na leto in do 18. leta starosti je vstop vedno brezplačen. Nenazadnje pa smo prav prebivalci Amsterdama dolgo in nestrpno čakali ta dan, ko se bomo zopet lahko zapeljali s kolesom ali se sprehodili skozi pasažo, ki gre direktno skozi srce Rijksmuseuma.