Grossmannov festival fantastičnega filma in vina

Najprej opozorilo (ali pa svarilo, kakor hočete), da gre v Ljutomeru proti koncu deveti Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki ga je odprl Byzantium, Jordanov intervju z vampirkama. Toda brez panike: če boste reagirali hitro in se zapodili tja gor, lahko še vedno v živo srečate prvi zvezdi festivala, Franca Nera, italijanskega zvezdnika, ki je zablestel kot Django (preden ni pristal v Bitki na Neretvi), in Enza G. Castellarija, kralja italijanskega trasha, ki je z vojnim akcijskim filmom Pet zaznamovanih – alias The Inglorious Bastards – Quentinu Tarantinu pokazal, kako Bitko na Neretvi vidijo špageti.

Prav tako pa se lahko še vedno pofočkate na pet šokerjev, ki tekmujejo za Hudega mačka – britanskega Kanibala Sawneyja, v katerem vas čaka legendarni škotski kanibalski klan, ki je navdihnil šokerje Opazujemo te in Teksaški pokol z motorko, britansko grotesko Vas lahko ubijem?, v kateri se policaj-manijak prelevi v online senzacijo (igra ga komik Kevin Bishop), litovski cyberpunk Aurora, ki bi moral Slovenijo, deželo Andreja Tarkovskega, ganiti do solz (po moje bo zmagal), nizozemsko Frankensteinovo vojsko, ki pokaže, da nacistične grozote med II. svetovno vojno niso bile še nič (found footage!), in italijanski giallo Tulpa, v katerem vas bo skrivnostni psycho s črnimi rokavicami spomnil na zlate čase Daria Argenta.

Še bolj pa vas bo na zlate čase trasha – jasno, v drugih programih – spomnila Vojna napovednikov, kompilacija odbitih, histeričnih, pompoznih napovednikov za stare šokerje (ja, napovedniki so bili pogosto večje umetnine od filmov, ki so jih napovedovali!), toda če mislite, da se boste odpočili ob čilskih Vrveh pogube, španski Zasluženi lekciji, irskem Portretu zombija, ruski Zimi živih mrtvecev ali Abecedi smrti, se motite – slednjo je posnelo 26 režiserjev! Da med njimi ni nobenega Slovenca, pove vse o otopelosti slovenskih režiserjev. Grossmann jim že devet let kaže, v čem je štos.