Ilustrirana Zdravljica v Državnem zboru

Razstava ilustracij Zdravljica v sliki v Državnem zboru v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti

V počastitev dneva samostojnosti in enotnosti je od včeraj pa do vključno petka, 3. januarja 2014, v preddverju velike dvorane Državnega zbora na ogled razstava ilustracij Zdravljica v sliki Damijana Stepančiča iz knjige Zdravljica Franceta Prešerna. Knjigo je v zbirki Velike slikanice leta 2013 izdala Založba Mladinska knjiga. Ilustriral in oblikoval jo je Damijan Stepančič, ki je na Knjižnem sejmu zanjo prejel nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2013.

Na razstavi si je mogoče ogledati tudi izbor avtorsko interpretiranih ilustracij Damijana Stepančiča ter številne knjižne izdaje Prešernovih del. Damijan Stepančič je bil rojen leta 1969 v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Za svoja dela je prejel več nagrad, med njimi Levstikovo nagrado, plaketo Hinka Smrekarja in nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico.

Prešernova Zdravljica, katere sedma kitica je že od leta 1989 besedilo slovenske himne, je vse od svojega nastanka leta 1844 zbujala številne reakcije. Napitnica, ki je hkrati domoljubna in strpna do drugih narodov, je bila večkrat cenzurirana, s prikazom civilizacijskih vrednot pa je aktualna še danes. Zdravljica je čudovita hvalnica življenju, miru, svobodi in sožitju med ljudmi. V Stepančičevi slikanici je objavljena različica, ki je bila decembra 1844 objavljena v almanahu Kranjska čbelica.

Zdravljica je svojo prvo ilustrirano izdajo doživela že pred drugo svetovno vojno. S sodobno likovno interpretacijo slovenske himne je ilustrator Damijan Stepančič ustvaril kompleksno umetnino. V njegovih podobah je veliko radosti in veselja, ki človeku vzbuja optimizem, zato bodo ilustracije Zdravljico in njena univerzalna sporočila uspešno približale bralcem vseh starosti.

Na Stepančičevih ilustracijah so upodobljene tudi nekatere pomembne osebe iz slovenske zgodovine, izbrane po osebnem kriteriju ilustratorja: Primož Trubar, avtor prve slovenske tiskane knjige, Edvard Rusjan, pionir slovenskega letalstva, Janez Polda, smučarski skakalec, Jože Plečnik, arhitekt, Srečko Kosovel, pesnik, Kristina Brenkova, pisateljica in prva urednica knjig za otroke pri Mladinski knjigi, Ida Kravanja – Ita Rina, mednarodno uveljavljena filmska igralka, Janez Vajkard Valvasor, polihistor, avtor Slave vojvodine Kranjske, Alma Karlin, svetovna popotnica in pisateljica, Herman Potočnik Noordung, raketni inženir in pionir kozmonavtike, Friderik Irenej Baraga, misijonar in pisec prve indijanske slovnice, Rudolf Cvetko, sabljač s prvo slovensko olimpijsko medaljo, Rudolf Maister, general in pesnik, borec za severno mejo ter Baron Žiga Herberstein, diplomat in zgodovinar, ki je Evopejcem predstavil Rusijo. (mm)