Štiri desetletja Bežigrajske galerije

Razstava Prostori spreminjanj, ki obeležuje 40 let delovanja Bežigrajske galerije od njene ustanovitve do danes, bo od 11. maja do 30. junija na ogled v prostorih Bežigrajske galerije 2. Na razstavi, ki jo je pripravil kustos Miloš Bašin, bo predstavljen izbor slik, risb, grafik, objektov, fotografij, knjig in drugega gradiva iz obdobja od leta 1928 do 2014.

Na razstavi bodo predstavljena izbrana likovna dela slovenskih umetnikov, ki so zaznamovali program Bežigrajskih galerij. Sodelujejo: Jaka Bregar, Marjan Dovjak, John Cage, Avgust Černigoj, Vinko Globokar, France Gruden, Rudi Gorjup, Zmago Jeraj, Rihard Jakopič, Rudolf Kotnik, Stane Kregar, Marjan Skumavc, Jože Slak, Karlheinz Stockhausen, Gabrijel Stupica, Gorazd Satler, Marko Šušteršič, Bojan Štokelj, Izidor Urbančič, Franci Zagoričnik, dela iz zbirk Vizualne poezije in Podobe notacij.

Začetki Bežigrajske galerije segajo v leto 1976, ko je bilo na pobudo bežigrajske občine ustanovljeno društvo za prirejanje kulturnih dogodkov. Delovalo je v prostorih nekdanje knjižnice Bežigrad na Dunajski cesti. Od leta 1996, ko so se ljubljanske občine združile v eno, deluje Bežigrajska galerija kot enota Mestne galerije Ljubljana. V letu 2002 je galerija pridobila dodatne prostore na Vodovodni ulici, Bežigrajsko galerijo 2. Na pobudo Mestne občine Ljubljana sta se leta 2009 bežigrajski galeriji  skupaj z Mestno galerijo Ljubljana združili z Mestnim muzejem Ljubljana v zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane.

V tem obdobju se je v prostorih galerije, pod vodstvom programskega vodje Miloša Bašina, zvrstilo čez 500 dogodkov in razstav-396 samostojnih in 98 skupinskih prikazov uveljavljenih umetnikov, 14 glasbenih festivalov O•zvočenje, avtorske, elektronske, elektroakustične, akustične in eksperimentalne glasbe ter 13 mednarodnih videofestivalov Narave.

Program Bežigrajske galerije lahko razdelimo na več programskih sklopov. V okviru historičnih razstav so praviloma predstavljena manj znana ali neznana likovna dela starejših ali pokojnih likovnih umetnikov oziroma njihovi posamezni ciklusi. Ciklus razstav Od skice do lutke je namenjen najmlajšim obiskovalcem galerije. Na njih se predstavljajo likovni umetniki, ki ustvarjajo med drugim tudi lutke oziroma ustvarjajo skice za lutke in lutkovna gledališča. Posebna pozornost temelji na zbiranju gradiva za mednarodno zbirko Vizualna in konkretna poezija, ki je delno že bila razstavljena v Bežigrajskih galerijah in zbirko slovenske vizualne in konkretne poezije. Obe temeljita predvsem na delih iz zapuščine pokojnega pesnika Francija Zagoričnika, skupine OHO, Matjaža Hanžka, Metodija Zlatanova in drugih avtorjev.

Med značilnosti Bežigrajske galerije sodijo tudi večmedijske razstave in dogodki, in video-računalniške projekcije. Od leta 2004 prireja videofestival Narave, na katerem so se predstavile video stvaritve več kot 200 umetnic in umetnikov iz 29 držav. Od leta 2003 se odvija tudi glasbeni festival O•zvočenje, na katerem se je zvrstilo približno 100 koncertov z značilnim programom, ki obsega ljudsko glasbo, jazz, eksperimentalno glasbo in sodobno glasbo s programom skladateljev 20. stoletja.