MLADINA Trgovina

Vanja Pirc

27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Kultura

Platforma za družbeni angažma

Dvajset let Mladinine rubrike Proglas, ki ozavešča o žgočih družbenih problematikah

Strahovi, Luna TWBA, 2010

Strahovi, Luna TWBA, 2010

Bilo je leta 1997, marec se je prevešal v april in revija Mladina je dobila novo celostno grafično podobo. Danes je težko verjeti, da takrat še ni izhajala v barvah oziroma je izhajala v le treh barvah, saj so jo ob črni in beli zaznamovali le še rumeni poudarki, a počasi se je približevala današnjemu videzu. Ena opaznejših novosti se je zgodila v sprednjem delu revije: zaradi razširitve kazala na dve strani je stran 3 ostala prazna. Lahko bi jo zapolnili z oglasom. To bi bilo najenostavneje. To bi bilo tudi najbolj ekonomično.

A takratni direktor Marko Rogač je predlagal nekaj bolj družbeno koristnega – da bi stran prepustili domačim kreativcem in jim omogočili, da široko javnost kontinuirano, iz tedna v teden, ozaveščajo o najrazličnejših žgočih družbenih problematikah. Tako je nastala rubrika Proglas. Nekaj mesecev je iskala svojo identiteto, a še pred koncem leta 1997 jo je našla, pa tudi prijela se je in od takrat niti ena številka Mladine ni izšla brez nje. Že dvajset let.

Ja, natanko dvajset let je že od uvedbe rubrike Proglas in v tem času se je v njej zvrstilo že več kot tisoč angažiranih vizualnih sporočil. Če smo natančni, 1028. To ni edina impresivna statistika, ki smo jo zabeležili. Ker proglasi vsak mesec ozaveščajo o drugi temi (nekatere se tudi ponavljajo), se jih je v tem času zvrstilo že najmanj dvesto – od aidsa, ki je bil prva mesečna tema, ki jo je predpisala Mladina, do zdrave pameti, ki je bila tema letos oktobra. V naključno izbranem letu 2003 so se proglasi ukvarjali denimo z genetskim inženiringom, ekonomskim imperializmom, ekološkimi katastrofami, otroki z roba. Letos s humanostjo, fašizmom, turizmom, revnimi zaposlenimi ...

Aids, Studio Marketing, 1997

Aids, Studio Marketing, 1997

O vseh teh problemih sedanjosti in prihodnosti, do katerih ne smemo ostati ravnodušni, je v dvajsetih letih premišljevalo in jih v vizualne rešitve pretapljalo na stotine kreativnih sodelavcev domačih oglaševalskih agencij. Med njimi so bila najvidnejša imena in mladi avtorji, med katerimi so se mnogi v vrh prebili šele kasneje. Pri ustvarjanju so imeli vedno proste roke, Mladina jim je določila le mesečne teme. Pomembno se zdi poudariti, da so prav vse agencije, vsi njihovi sodelavci, v teh dvajsetih letih svoje prispevke ustvarili pro bono.

Pri ustvarjanju proglasov pa so sodelovali tudi številni posamezniki. Mladina namreč vsako leto razpiše javni natečaj na izbrano temo, potem pa rubriko za en mesec odstopi najboljšim prispelim rešitvam. Najbolj množičnega odziva je bil deležen prvi tovrstni razpis leta 2002, ki je bil razpisan kmalu po terorističnem napadu na WTC-jeva dvojčka v New Yorku in je kot temo določil terorizem. Med več kot tisoč rešitvami je bilo tudi nekaj vrhunskih. Izjemna je tudi denimo rešitev Tilna Jošarja, letošnjega finalista, ki se je poglobil v predpisano temo populizem. Prijaznemu modremu ptičku, simbolu Twitterja, enega največjih in najvplivnejših družbenih omrežij, je krila razširil tako, da je v zavest priklical nacističnega orla. Toliko bolj, ko je pod njega umestil kljukasti križ.

Voda, Luna TWBA, 2004

Voda, Luna TWBA, 2004

V žiriji, ki jo je Jošar prepričal, je poleg dolgoletnih članov, kreativnega direktorja Mladine Roberta Botterija in vodje projekta Proglas Vive Videnović, sedel še Tomato Košir. Pred kakšnimi petnajstimi leti je kot mlad oblikovalec tudi sam sodeloval pri nastajanju dveh proglasov, danes je eden naših najvidnejših oblikovalcev z nagradami doma in na tujem. Med proglasi, ki so imeli nanj največji učinek, jih je poleg »naci Twitter ptiča« izpostavil še kar nekaj, med drugim bodečo žico, ki jo je agencija New Moment leta 2015 zvila tako, kot da bi roka pokazala sredinca. Ali pa steklenico vode Evian, ki jo je agencija Luna TWBA leta 2004 obrnila tako, da njeno ime preberemo vzvratno in postane del gesla Don’t be naive (Ne bodi naiven). Ali pa tla iz grafitnih kock, na katerih nekaj kock manjka – Luna TWBA je ta proglas pripravila v času vseslovenskih vstaj, ko so proti parlamentu letele tudi takšne kocke. Na prostoru, kjer manjkajo, preberemo Srečno 2013.

Uniformiranost, Poanta, 2010

Uniformiranost, Poanta, 2010

V tolikšni množici vidnih sporočil je res težko izbrati najvidnejše ali pa najljubše. Robert Botteri med slednje umešča denimo Pristopov proglas Obrni ploščo iz leta 2013, na katerem je gramofon s ploščo, na kateri piše Best of jamranje. Ali pa enega najbolj prepoznavnih proglasov sploh, Pull over, ki ga je Studio Marketing ustvaril leta 1997, na njem pa je kondom, ki spominja na pleten pulover. Viva Videnović opozarja še na proglas Ciganček, enega od finalistov javnega razpisa 2005. Njegova avtorica je Špela Drašlar, ki je ob fotografiji romskega otroka napisala: »Če ne boš priden, te bomo dali Slovencem.« Proglas je bil deležen grobih napadov, saj so ga nekateri, z nacionalističnimi politiki vred, namesto kot razbijanje stereotipov o Romih razumeli kot napad na Slovence.

Med prvimi avtorji proglasov je bil Radovan Jenko, profesor z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, ki je bil pred Koširjem tudi dolgoletni član Mladinine žirije. Spomni se, kako je bil projekt Proglas ob svojem začetku nekaj posebnega, edinstvenega in takšen je še danes. »Nujno se mi zdi, da bi ta projekt obdržali. Ne predstavljam si, da bi se končal in ga nekega dne ne bi bilo več,« pravi.

Mediji, New Moment, 2016

Mediji, New Moment, 2016

Rubrika Proglas je bila namreč tedaj in je še vedno unikat v slovenskem prostoru, pa tudi daleč naokrog. Vzor sta ji bila ob njenih začetkih britanska časnika The Guardian in Independent, ki sta v tistem času pozivala k večji volilni udeležbi ne glede na to, za koga bi volilci oddali svoj glas, a ti pobudi sta že davno ugasnili. Danes, v času, ki ga po eni plati zaznamuje podivjano potrošništvo, po drugi pa izjemno težavni časi za časopisno industrijo, bržkone ni presenetljivo, da primerljivih projektov skoraj ni. Sploh ne pri nas. Sploh ne v tiskanih medijih. Sta pa šla v to smer festival Memefest, ki je danes največji mednarodni festival družbeno odzivnih komunikacij, oblikovanja in umetnosti, in Plaktivat, ki angažirane plakate zadnja leta ponuja na ogled na zunanjih oglasnih panojih. Jenko vzporednice vidi tudi v naslovnicah Dnevnikovega Objektiva.

Zakaj je tovrstno ozaveščanje tako zelo redko? Tomato Košir meni, da se, ko se pojavi izrazit razlog, pojavi tudi reakcija: »Ob protestih zoper Janševo vlado in Kanglerja je bilo samoiniciranih vizualnih komentarjev kar nekaj. Skrbi pa me nizka vpletenost v evropsko in svetovno politično dogajanje.«

Kako pa sam vidi projekt Proglas? »Mladina s Proglasi svojim bralcem daje vedeti, da jih ne podcenjuje, in jim želi ponuditi razmišljanja raznolikih vizualnih komentatorjev. Za slednje pa je to platforma za družbeni angažma in hkrati izdelavo portfeljskih kosov, ki jih imajo radi festivali.« Sam bi si želel, da bi se v projekt bolj vpletle tudi šole za vizualne komunikacije, saj se bi mu zdela to zelo ustrezna naloga za študente in mentorje. Prav tako si želi, da bi presegli formo in bi proglasi nekoč pogledali tudi zunaj meja Mladinine strani 3. A omejitve, tudi finančne, s katerimi se danes spopadamo mediji, so velike. Zato je zanimiva pobuda Radovana Jenka: »Družbeno koristne akcije, ki ozaveščajo ljudi, so v resnici naloga države. A država te naloge praktično ne izpolnjuje in tako vi na Mladini to delo opravljate namesto nje, in to celo brezplačno. Zato menim, da bi država morala finančno podpreti rubriko Proglas in s tem tudi avtorje, ki proglase ustvarjajo. Situacija je danes namreč povsem drugačna kot pred dvema desetletjema. Mnogi zelo dobri avtorji z nagradami danes komaj preživijo, posledično pa si tudi ustvarjanja pro bono projektov ne morejo privoščiti, ker je stiska prevelika. Zato je prav, da država podpre družbeno angažirano rubriko Proglas in njene ustvarjalce.«

Populizem, Tilen Jošar, 2017

Populizem, Tilen Jošar, 2017

Dvajsetletnica Mladinine rubrike Proglas je torej dvajsetletnica kontinuiranega družbenega angažmaja. Je dvajsetletnica platforme, kjer je ta družbeni angažma iz tedna v teden omogočen. Je dvajsetletnica premlevanja izrazito raznovrstnih tem. Tudi takih, ki jih javnost še ne prepoznava kot problematične.

In ker se dvajsetletnica spodobi proslaviti, je Mladina ob tej priložnosti pripravila razstavo. Včeraj, dan pred izidom tokratne številke Mladine, jo je odprla na ljubljanskem letališču, kjer je na ogled okoli 60 izbranih proglasov. Nekateri so natisnjeni, drugi razstavljeni na svetlobnih plakatih, tretji na t. i. totemih. Ker so umeščeni na letališče, celo na potniški terminal, je izbor tak, da bo čim razumljivejši mednarodno pisanemu občinstvu. In kdove, morda bodo podobe kakšnega naključnega mimoidočega spodbudile k premisleku. Morda bodo koga spodbudile k drugačnemu ravnanju. Morda pa bodo koga spodbudile tudi k ustvarjanju angažiranih vidnih ali kakšnih drugih sporočil. In s tem k delovanju za skupno dobro vseh.

Razstava:
20 let Mladininega Proglasa
Kje: Letališče Ljubljana, Brnik
Kdaj: do konca leta 2017

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.