MLADINA Trgovina

NICOL VUJOVIĆ

13. 2. 2018  |  Kultura

Odkrili več tisoč do zdaj neznanih majevskih ruševin

Z lasersko tehnologijo LiDAR so strokovnjaki odkrili ruševine več kot 60.000 hiš, palač, cest in drugih stavb, ki so bile skrite pod džunglo v severni Gvatemali

Revolucionarna tehnologija, znana kot LiDAR (Light Detection and Ranging) je akademikom pomagala odkriti ruševine predkolumbijske civilizacije, ki je bila bolj kompleksna kot so sprva strokovnjaki za majevsko kulturo predvidevali. "Lasersko skeniranje je ena izmed tehnik daljinskega zaznavanja in se že 20 let uspešno uporablja za zajem različnih 3D podatkov o prostoru, razvita pa je bila predvsem za vojsko. Laserski instrument proti merjenemu objektu pošlje laserski žarek in njegov odboj potem tudi izmeri. Instrument je sestavljen iz oddajnika laserskih žarkov in sprejemnika odbitih žarkov," so zapisali Vasja Bric, Mihaela Triglav Čekada in Maja Bitenc, v znanstvenem članku Uporaba laserskega skeniranja pri zaščiti in reševanju ter vojaških aktivnosti ( The use of Laser Scanning Technology in Protection and Rescue, and Military Activities).

Pod znamenitostmi Majev so najdene ruševine starih civilizacij v Gvatemali.

Pod znamenitostmi Majev so najdene ruševine starih civilizacij v Gvatemali.
© Wikimedia Commons

"LiDAR slike nam jasno kažejo, da je celotna regija bila naseljen sistem, katere lestvica gostote prebivalstva je bila močno podcenjena," je v intervjuju za National Geographic (NG) izjavil Thomas Garrison, arheolog na fakulteti Ithaca, ki se specializira v uporabi digitalne tehnologije za arheološke iznajdbe. Garrison je tudi del skupine raziskovalcev, ki sodeluje pri gvatemalski neprofitni organizaciji, ki spodbuja znanstvene raziskave, trajnostne razvoje in kulturno ohranjanje dediščine.

Tehnologija LiDAR je akademikom pomagala odkriti ruševine predkolumbijske civilizacije.

Projekt je potekal na več kot 2100 kvadratnih kilometrih majevskega biosfernega rezervata v gvatemalski regiji Petén. To je največje področje, ki ga je LiDAR do zdaj povzel za arheološke raziskave. Rezultati kažejo, da je šlo za napredno civilizacijo, ki je bila na svojem vrhuncu (pred 1200 leti) primerljiva s sofisticirano starodavno grško ali kitajsko kulturo.

Starodavni Maji niso nikoli uporabljali koles, vednar so bili vseeno "civilizacija, ki je dobesedno premikala gore," je za NG povedal Marcello Canuto, profesor na univerzi Tulane.

"V sebi imamo to zahodnjaško domišljavost, da te civilizacije ne morejo uspeti v tropih, da gredo v trope civilizacije umreti," je povedal Marcello Canuto, ki izvaja arheološke raziskave na gvatemalskem prostoru, znanem kot La Corona. "Ampak z novimi LiDAR dokazi iz Centralne Amerike in Angkor Wata v Kambodži, moramo začeti misliti na to, da so civilizacije lahko preživele v tropih in se od tam tudi odselile," je še dodal v intervjuju. 

Kljub velikosti odkritja, je to le prva faza v projektu. Mišljeno je, da se bo v treh letih projekt raztezal preko 800 kilometrov, vse skozi nižine Gvatemale pa do Mehiškega zaliva. Ne samo, da bo to raziskovalcem dalo širši vpogled na to, kaj se je dogajalo v predkolumbijskih naselbinah, ampak bo tudi dovolilo identificiranje drugih naselbin, ki jih nikoli ne bi našli s pomočjo tradicionalnih metod. Znanstveniki bodo prav tako lahko videli ekološki vpliv na krčenje gozdov in urbansko širjenje skozi celo regijo.

“Starodavni Maji so bili civilizacija, ki je dobesedno premikala gore.“ (Marcello Canuto, univerza Tulane)

Lasersko skeniranje so leta 2016 izvedli tudi v svetem mestu Angkor Wat v Kambodži. To je tempeljski kompleks in največji verski spomenik na svetu, a do leta 2015 niso vedeli, kako velik pravzaprav je. Skupina arheologov, pod vodstvom doktorja Damiana Evansa, je odkrila povezavo med mesti, cestami, zapletenimi vodnimi sistemi in vrti, obkrožujoč Angkor Wat, ki so bile skrite pod debelimi tropskimi tli. Mesta naj bi bila stara od 900 do 1400 let in veliko od njih se po velikosti lahko primerja z glavnim mestom Kambodže. To bi lahko bil največji imperij na svetu. Te inovativne raziskave so popolnoma odprle nova obzorja v vse, kar verjamemo in vemo o zgodovini srednjeveške jugovzhodne Azije.

Lasersko skeniranje je potekalo tudi v Sloveniji. Namen je bilo pridobivanje podatkov za celotno območje države. Projekt Lasersko Skeniranje Slovenije (LSS) je bil deloma izveden leta 2011, v celoti pa so Slovenijo pokrili leta 2014/2015.

Podoba analitičnega snemanja digitalnega modela reliefa, Planinsko polje

Podoba analitičnega senčenja digitalnega modela reliefa, Planinsko polje
© Ministrstvo za okolje in prostor

Dr. Mihaela Triglav Čekada z Geodetskega inštituta je pojasnila, da je lasersko skeniranje tehnologija, ki nam omogoča da dobimo podatke o točkah po vrhovih vegetacije pod vegetacijskim odbojem. "Skeniranje se je izvajalo za območje celotne Slovenije z gostoto petih točk na kvadratni meter. Tako dobimo cel vegetativni pokrov, kar je zelo uporabno za gozdarje, ki tako vedo, kakšen je prirastek gozdov. Skeniranje se je izvajalo v neolisnatem delu leta, saj je bilo tako bolj razvidno, kaj je na tleh, na primer pomladi ali jeseni. Ministrstvo za okolje in prostor se je odločilo, da podatke da v prosto uporabo, saj so jih tako lahko uporabljali za druge namene, na primer poplavne karte. Obstaja tudi natančen zemljevid, ki ga je izdala Agencija za okolje, kjer si lahko pogledamo podatke bolj podrobno. Gre za tako imenovani ortofoto," je še dodala.

Mesta naj bi bila stara od 900 do 1400 let in veliko od njih se po velikosti lahko primerja z glavnim mestom Kambodže. To bi lahko bil največji imperij na svetu.

Na vprašanje, zakaj ne bi mogli s to tehnologijo skenirati vode ali ledu (denimo za iskanje izgubljene Atlantide), je strokovnjakinja odvrnila, da zaradi valovne dolžine in poudarila, da LiDER ne snema kot fotografija, temveč ima ena valovna dolžina en aktivni senzor, zato uporabljamo laser z infrardečo svetlobo, kar je problematično za odboj na vodi, žarek se namreč odbije nekam drugam. "V tujini za mirne vode in tropska nizka morja uporabljajo kombinacijo dveh različnih LiDERjev. Istočasno snemajo topografijo tal in obale, pod vodo pa le do 20 metrov. Težava je namreč motnost vode. Tudi če imamo v vodi plankton, se tudi od tega odbija in do tal sploh ne pride. Tam, kjer so pri nas vode, so zdaj večinoma luknje, ker nismo dobili odbojev," še pojasnjuje dr. Mihaela Triglav Čekada. 

fEMv9RJNTRM

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.