Grega Repovž

Grega Repovž

 |  Mladina 28  |  Uvodnik

Uvodnik / SDS vas nadzoruje

V začetku maja je portal N1 razkril, da je vodja urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj, na ta položaj postavljen v času prejšnje vlade na izrecno željo Janeza Janše, na podlagi anonimne prijave, o kateri verodostojnosti gre dvomiti, med 25. novembrom in 13. decembrom 2021 bankam razposlal kar 238 zahtev za vpogled v skupno 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. V tej objavi so prišla na dan že prva imena ljudi, katerih račune naj bi Žugelj ciljno nadzoroval: med njimi so bili lastnik N1 Dragan Šolak, urednica N1 Katja Šeruga in direktor POP TV Branko Čakarmiš.

Da so v SDS v času zadnje vlade urad za preprečevanje pranja denarja zlorabljali za politične namene, so še pred omenjenim razkritjem portala N1 – prvi je sicer o Žugljevi praksi poročal portal Necenzurirano – opazile nekatere nadzorne institucije. Na nenavadne prakse v uradu so na primer postali pozorni pri informacijski pooblaščenki. Nanje se je namreč obrnila oseba, ki je od svoje banke dobila informacije, da je njene osebne podatke septembra 2021 posredovala uradu za preprečevanje pranja denarja, »na podlagi prejetih revizijskih sledi pa je ugotovila tudi enormno število vpogledov v račun v obdobju po marcu 2020, ko je v Republiki Sloveniji prišlo do spremembe oblasti«. Da Janša zlorablja podatke tega urada, je postalo jasno že v času volilne kampanje leta 2022, ko je Janša (prek svojih medijev) v spopadu z Robertom Golobom uporabljal podatke o njegovem poslovanju, do katerih je lahko prišel le urad.

Celotno razkritje je najkasneje maja letos (točnega datuma ne vemo) začel preiskovati nacionalni preiskovalni urad. Gre namreč za hudo zlorabo oblasti, za katero je zagrožena zaporna kazen. Kar je logično: hujše zlorabe oblasti namreč praktično ni. Še vedno pa v javnost kapljajo nova in nova imena nadzorovanih. Po neuradnih informacijah naj bi tako Žugelj dobil na primer zahtevo, naj pogleda račune predsednika EUFA Aleksandra Čeferina. A doslej so bila razkrita imena nadzorovanih političnih nasprotnikov Janše in novinarjev. Pred tednom dni pa je portal Necenzurirano razkril, da je Žugelj brskal tudi po računih predsednika Slovenske škofovske konference in novomeškega škofa Andreja Sajeta ter sicer spornega društva Iskreni, ki je povezano z Novo Slovenijo.

Vrstni red razkritij je pomemben. V RKC in tudi v Novi Sloveniji so namreč zdaj javno sicer zgroženi nad razkritjem. A doslej so bili tiho, čeprav mediji o tem, da je Žugelj po navodilih Janše – urad je tudi sicer spremenil v malo izpostavo stranke SDS – grobo posegal v zasebnost ljudi in nadzoroval njihove račune, pišejo že več kot dve leti, imena nekaterih nadzorovanih pa so prišla v javnost že maja.

Zakaj poudarjamo dejstvo, da so bili tiho? Da bi na cerkev in Novo Slovenijo kazali s prstom? Ne. Stvari so mnogo preprostejše – in tudi hujše. Preprosto to ni nekaj, kar bi bilo zanje razkritje. Nihče izmed tako ali drugače izpostavljenih v Sloveniji namreč danes ne dvomi o tem, da SDS in Janez Janša vedno znova, ko prideta na oblast, pa tudi ko nista na oblasti, brskata po podatkih in zbirata morebitne sporne ali pa vsaj osebne podatke o ljudeh – in da jih tudi uporabljata, če ne drugače, za diskreditacije. Ne nazadnje je do prve prekinitve Janševe politične kariere leta 1994 prišlo prav zaradi zlorabe vojaške policije in vojaške obveščevalne službe in grobega posega v civilno sfero. A tudi to ni bil prvi primer: prvi razkriti primer je bil poseg v zasebno pošto profesorja ddr. Rudija Rizmana – do katere je lahko prišlo le z uporabo posebnih obveščevalnih metod.

A tudi na desnici in v RKC niso naivni. Janša še bolj kot svoje politične nasprotnike nadzoruje svoje politične sopotnike in kolege. In to je mogoče razbrati že iz njihovega vedenja. In zato tako »mila reakcija«. Ne ker bi bilo to za RKC in Novo Slovenijo sprejemljivo, ampak ker se tega ves čas že tako zavedajo – oziroma nekateri bojijo. Praktično z nikomer na izpostavljeni funkciji se o bolj zaupnih ali kočljivih stvareh že zelo dolgo časa ni mogoče pogovarjati po običajni telefonski liniji – vsi po vrsti uporabljajo aplikacije, ki pogovor kriptirajo. Zakaj? Vsi se »bojijo« istega človeka in njegovih metod.

Z drugimi besedami: cerkev in Nova Slovenija sta danes sicer ogorčeni, ker je prišlo do razkritja, nihče pa ni res ogorčen, ker se to sploh dogaja. Da se to dogaja, namreč vedo vsi, to je postalo del življenja v tej državi. Navsezadnje je kanadska nevladna organizacija Citizen Lab, največja globalna avtoriteta na področju odkrivanja zlorab obveščevalnih služb, že sredi julija 2021 poročala o vohunski opremi, ki naj bi ciljala izključno v slovenske tarče. Zaznala je delovanje izraelskega vohunskega programa Candiru, ki se prenese na mobilnik ali računalnik ter nepooblaščenim osebam omogoči nadzor te naprave in njenega uporabnika.

Zato se je treba ob razkritju nadzorovanja škofa Sajeta vprašati nekaj drugega: koliko ljudi na izpostavljenih položajih SDS in Janez Janša držita v šahu s kakšnimi obremenilnimi podatki?

Ni namreč grozljivo le to, kar danes vemo o zbiranju teh osebnih podatkov in brskanju po njihovem življenju, ampak tisto, česar ne vemo. Vemo le to, da nihče, ne na levi ne na desni, ne dvomi, da se to dejansko dogaja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.