Trk družbenega vrha in dna

Vizionarska drama

V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) bo, 12. oktobra ob 20.00 premiera drame Zahodni privez Bernarda - Marieja Koltesa. Igro o trku družbenega vrha in dna v prevodu Aleša Bergerja, ki jo je režiral Janusz Kica, lahko po štiridesetih letih od nastanka označimo kot vizionarsko, krasi pa jo mojstrski preplet dramskega in komičnega.

V opuščeni četrti neimenovanega velemesta na Zahodu se v nekdanjem pristanišču nahaja zanemarjen hangar. V njegovi bližini vztraja samo še pisana skupina ljudi, ki se je zataknila na robu družbe. Ko se mednje neke noči pripeljeta visok finančni uradnik Koch in njegova sodelavka Monique, neizogibno pride do trka dveh povsem različnih svetov.

Koch si namerava vzeti življenje, saj ga bremenijo nepojasnjene finančne malverzacije. Za kraj samomora si je izbral opuščeno pristanišče, na katero ga vežejo otroški spomini. A še preden si v žepa hlač zatlači kamna in izgine v reki, se sooči z nekaj posamezniki, ki njegov namen preobrnejo ...

Bernard-Marie Koltès zasnuje svoje osebe kot neumorne pogajalce, ki se med seboj vedno znova zapletajo v prizore izmenjave, trgovanja in prekupčevanja. Čeprav so vsak po svoje skrivnostni, nejasni in težko opredeljivi, so njihovi notranji motivi, pa naj bodo materialni ali erotični, vselej praktične narave. V njihovo govorico, ki iz iskrive izmenjave replik preskakuje v dolge poetične monologe, je vtisnjena izkušnja, iz katere hkrati sijeta norost in modrost.

Po besedah dramaturginje Petre Pogorevc je besedilo Zahodni privez, ki ga je opisala kot "izjemno težko in kompleksno", nastalo leta 1983. Prvič je bilo uprizorjeno in objavljeno leta 1985, svetovna praizvedba je bila v Amsterdamu. Na Slovenskem je bila igra prvič uprizorjena že leta 1987 v ljubljanski Drami v režiji Eduarda Milerja.

"Drama po eni strani podaja socialno zaznamovano pripoved o propadu pristaniške četrti in soočenju dveh sicer nezdružljivih svetov, po drugi pa razgrinja tudi eksistencialno dramo različnih posameznikov, ki seže onkraj konkretnih dogodkov in situacij ter spregovori o univerzalnem."

Petra Pogorevc,
dramaturginja

"Drama po  eni strani podaja socialno zaznamovano pripoved o propadu pristaniške četrti in soočenju dveh sicer nezdružljivih svetov, po drugi pa razgrinja tudi eksistencialno dramo različnih posameznikov, ki seže onkraj konkretnih dogodkov in situacij ter spregovori o univerzalnem. Navdihnil jo je New York oziroma pomol št. 2 z opustelim hangarjem. Koltes je namreč leta 1981 štiri mesece preživel v New Yorku in se je veliko zadrževal v hangarju, kjer se je zbirala tamkajšnja queer skupnost," še pravi Pogorevc.

Bernard-Marie Koltès je francoski dramatik, ki je po svoji prezgodnji smrti v evropskem prostoru pridobil kultni status. Tega ohranja vse do danes, saj so njegova dela morda celo bolj aktualna kot nekoč. V delih, ki so evropske odrske deske preplavila predvsem v devetdesetih letih 20. stoletja, ostaja neizprosen do družbe, uporen, eksistencialen, erotičen, absurden in še bi lahko naštevali. Glavna vrlina njegovih del pa je prav v njihovi večni aktualnosti. 

V predstavi igrajo Sebastian Cavazza, Tjaša Železnik, Jana Zupančič, Alojz Svete k. g., Filip Samobor, Klara Kuk k. g., Filip Štepec in Joseph Nzobandora - Jose.

Prevo: Aleš Berger, scenograf: Branko Hojnik, kostumografka: Bjanka Adžić Ursulov, avtorica glasbene opreme: Darja Hlavka Godina, lektorica: Maja Cerar, oblikovalec svetlobe: Andrej Koležnik, oblikovalec zvoka: Sašo Dragaš.