Angeli v Ameriki / Avtentičen umetniški dokument časa

Po premieri v Mini teatru, bodo Angeli v Ameriki doživeli še premiero v Slovenskem mladinskem gledališču

V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bo, 15. oktobra ob 17.00 premiera "gejevske fantazije o nacionalnih temah" Angeli v Ameriki Tonyja Kushnerja v režiji Nine Rajić Kranjac. Večjezična predstava, v kateri sicer prevladujeta slovenščina in hrvaščina, se dogaja na dveh oziroma treh lokacijah, tudi izven gledališkega odra.

"Angeli v Ameriki v osnovi sicer govorijo o obdobju epidemije aidsa v času mandata predsednika ZDA Ronalda Reagana (1981 do 1989), a bi to lahko brez težav zamenjali z obdobjem pandemije covida-19 ali vojno v Ukrajini. Besedilo nagovarja vprašanja smrti, bolezni, življenjskega užitka, ljubezni, prešuštva, izdajstva, hipokrizije, kariernega in političnega oportunizma, razrednega boja, begunske problematike in slika podobo razpadajočega sveta," je na novinarski konferenci dejal direktor SMG Tibor Mihelič Syed.

Angeli v Ameriki, gejevska fantazija na nacionalne motive Tonyja Kushnerja, so po praizvedbi postali gledališki dogodek, kanon poznega dvajsetega stoletja in avtentičen umetniški dokument časa, v katerem se je akumuliral presežek zgodovine. Dvodelna drama v osmih dejanjih preizpraša celo vrsto paradoksov – življenje, obdano s smrtjo, upanje, ki ga je najedel obup, bes v srčiki nežnosti. Kushner zajame pozno dvajseto stoletje, zimo, ki združuje leti 1985 in 1986, čas pošasti, ko stari svet razpada in se drobi, novi svet pa se še ni vzpostavil; ko stari bogovi padajo, novi pa se še niso rodili; ko mladost umira, stare ideje pa se prijemljejo kot plevel, ki čaka, da bo izruvan..

Angeli v Ameriki, gejevska fantazija na nacionalne motive Tonyja Kushnerja, so po praizvedbi postali gledališki dogodek, kanon poznega dvajsetega stoletja in avtentičen umetniški dokument časa, v katerem se je akumuliral presežek zgodovine.

Režiserka je na novinarski konferenci poudarila, da gre pri Angelih v Ameriki tudi za destrukcijo in da je uničenje pravzaprav vpisano v človeka, ker da brez uničenja ni spremembe. "Zgodba predstave teče prav o tem, da je očitno, da v družbi vedno znova pridemo do točke, kjer je potreba po tej spremembi velika, a načina, kako to narediti, ni zmožno sestaviti z danes na jutri," je dodala.

Pri tem se je navezala na enega od zadnjih monologov predstave, ki govori o tem, da v samem bivanju obstaja točka, v kateri gledamo za nazaj, hrepenenja po nečem, kar še pride, sedanjosti in življenja v tem trenutku, pa ne obvladamo. Ves čas gledamo, kaj bo in kaj je bilo, in v tem je večen konflikt v ljubezni, v ideologiji, v vseh temah, ki jih odpirajo Angeli v Ameriki.

V predstavi igrajo: Primož Bezjak, Damjana Černe, Nataša Keser, Boris Kos, Klemen Kovačič, Jerko Marčić k. g., Anja Novak, Adrian Pezdirc k. g. in Stane Tomazin.

Pod prevod se podpisuje Katja Zakrajšek, dramaturgijo Dino Pešut, scenografijo Urša Vidic, kostumografijo Marina Sremac, glasbo Branko Rožman.

PREBERITE TUDI:

• Gejevska fantazija o nacionalnih temah
• Angeli med nami