Ko si stojita nasproti resnica in fikcija

Premiera prve slovenske uprizoritve drame Razpoka britanske avtorice Rrose Sélavy

Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) bo, danes ob 20.00 premiera prve slovenske uprizoritve drame Razpoka britanske avtorice Rrose Sélavy. Psihološki triler, v katerem si stojita nasproti resnica in fikcija, je režiral Jan Krmelj.

Za uvod v postopke poigravanja z resničnostjo je avtorica poskrbela že z zahtevo, da uprizoritev ne sme biti oglaševana pod njenim imenom in dejanskim naslovom, zato so ustvarjalci predstave avtorico poimenovali z alter egom utemeljitelja konceptualne umetnosti Marcela Duchampa.

"Rrose Sélavy je alter ego Marcela Duchampa, utemeljitelja konceptualne umetnosti. Izbira te reference izhaja iz fascinantne povezave med njegovimi uvidi v dejstvo, da je resničnost igra kontekstov in iluzij, v katere se odločimo verjeti in jim pripisovati pomen, in postopki besedila, ki generirajo nekakšen uprizoritveni deepfake. Morda je prav v tej postopkovnosti gledališče zares zrcalno resničnosti: je igra naših pričakovanj in prepričanj, samoumevnosti, ki jih gledališki dogodek preobrača. Pogledati na resničnost kot na readymade je postopek, ključen za razumevanje dokumentarnih principov – in hkrati je to dejanje emancipacije, saj omogoči radikalen pogled tudi na ideologijo časa sedanjosti. Resničnost je vedno v nastajanju: definirajo jo naše odločitve, načini življenja in perspektive, v katere smo postavljeni," so zapisali v MGL.

Protagonista zgodbe sta sedemindvajsetletna okoljska aktivista Noah in Celeste Quilter, ki so ju decembra 2021 našli ustreljena v njunem stanovanju. Spoznala sta se novembra 2011 na slepem zmenku, ki ga je na osnovi algoritma organiziral časopis. Po prvem srečanju sta se njuni življenji tako zasebno kot javno prepletli. Zaljubila sta se, se poročila in dobila hčerko, hkrati pa se tudi združila v brezkompromisnem boju za boljši svet, kar ju je najprej prikrajšalo za varno eksistenco in ju nazadnje pahnilo v smrt.

"Gre za poseben projekt, saj se v njem z igranimi prizori prepletajo domnevni dokumentarni izsledki. Avtorica, ki prav tako nastopa v igri, je po njegovem mnenju napisala izjemno sodobno zgodbo, v kateri je skozi desetletno obdobje življenja para ujela vse paradokse in konflikte trenutnega časa, kot so razpršenost virov in lažne novice."

Jan Krmelj,
režiser

Režiser je predstavo označil za poseben projekt, saj se v njem z igranimi prizori prepletajo domnevni dokumentarni izsledki. Avtorica, ki prav tako nastopa v igri, je po njegovem mnenju napisala izjemno sodobno zgodbo, v kateri je skozi desetletno obdobje življenja para ujela vse paradokse in konflikte trenutnega časa, kot so razpršenost virov in lažne novice. Junaka, ki ju na internetu sicer ni mogoče najti, sta predstavnika mlade generacije, ki jo določajo novi mediji, nadzor, pandemija novega koronavirusa in strah pred podnebno katastrofo.

Na oder so besedilo v prevodu Vesne Hauschild postavili na dokumentarističen način. Ključna pri tem sta po režiserjevih besedah video, delo Doriana Šilca Petka, s katerim predstava simultano postaja dokumentarna, in prostor, ki ga je zasnoval Lin Japelj na način, da prikažejo fikcijo na odru. Gre za citat nekega drugega prostora, je ponazoril scenograf. Za kostume je poskrbela Brina Vidic.

V smislu usode je zgodba intimna in politična. Glavna junaka, ki ju bosta odigrala Diana Kolenc kot gostja in Jernej Gašperin, sta po besedah umetniške vodje prikazana na eni strani kot zanesena aktivista, na drugi strani pa ju igra razgali v njunih najbolj ranljivih plasteh. Predstava se poigrava z mediji in resničnostmi, je povedal igralec, igralka pa je dodala, da si besedilo ne zatiska oči pred tem, kar obstaja okoli nas.

Vlogo avtorice je na odru prevzela Ajda Smrekar, kot četrtega nastopajočega v vlogi vodje predstave pa so dodali igralca Borisa Kerča. Dramaturginja je bila Petra Pogorevc, avtorja glasbe pa Val Fürst in Pavel Panon Raščan.