7. 11. 2023 | Kultura
Je oprosti najtežja beseda?
Skupinska razstava, ki predstavlja umetniška prizadevanja, ki temeljijo na resni potrebi po premisleku o kompleksnem pojavu opravičila in o tem, kaj naj bi opravičilu sledilo
Sasha Huber, KARAKIA, The Resetting Ceremony, 2015; Video, 5 min. 20 sec.; Video still.
© Tom Hoyle. Courtesy of the artist.
V Galeriji P74 bo od 7. do 30. novembra na ogled skupinska razstava z naslovom Je oprosti najtežja beseda?. Kot je zapisala kustosinja Suzana Milevska, razstava predstavlja umetniška prizadevanja, ki temeljijo na resni potrebi po premisleku o kompleksnem pojavu opravičila in o tem, kaj naj bi opravičilu sledilo.
"Razstava kaže na možnosti raznolikih umetniških praks pri prevpraševanju protokolov političnih, institucionalnih, kolektivnih ali medosebnih opravičil. Eden od ključnih predlogov razstave Je oprosti najtežja beseda? je, da participativne umetniške strategije in iniciative, kot so preimenovanje, redistribucija, bojkoti, pozivi k odprodajam, spravi in odškodninam lahko sprožijo nove oblike opravičevanja in družbene transformacije," je zapisala kustosinja.
Povabljene_i umetnice_ki in umetniški projekti (video eseji, fotografije, risbe, grafike in participatorne instalacije) obravnavajo različne pristope k opravičevanju in psihogeografije ter pojave in dogodke, ki kličejo po še neizrečenih opravičilih. Galerija P74 bo tako preoblikovana v nekakšen prostorski esej, ki bo predstavil arhiv kustosinje, ki ga sestavljajo Apologokrajine – participativna Spotify plejlista, citati slovitih opravičil ter video in zapisani pogovori.
"Razstava kaže na možnosti raznolikih umetniških praks pri prevpraševanju protokolov političnih, institucionalnih, kolektivnih ali medosebnih opravičil. Eden od ključnih predlogov razstave Je oprosti najtežja beseda? je, da participativne umetniške strategije in iniciative, kot so preimenovanje, redistribucija, bojkoti, pozivi k odprodajam, spravi in odškodninam lahko sprožijo nove oblike opravičevanja in družbene transformacije:"
Suzana Milevska,
kustosinja
Na razstavi sodelujejo Tal Adler, Marie Blum, Noa Gur, Sasha Huber, Tadej Pogačar, Sam Richardson, Merete Rostad, Simona Schneider, Sašo Stanojkovik, Esther Strauss in Virgil B/G Taylor.
Kot je še zapisala kustosinja, je opravičilo je praviloma povezano s soočanjem s sramom, krivdo in individualnim ter kolektivnim spominom na pretekle travme in etične prekrške. Vsak ‘oprosti’ implicira ‘opravičujoče se subjekte’ v zapleteni mreži odnosov (npr. sprejemanje, ignoriranje, zavrnitev) s subjekti, ki se jim ‘opravičujejo’. Vprašanja, kot sta, kdo se mora opravičiti in kdo ima pravico to storiti, so torej tako pomembna kot kako se opravičiti, ne da bi s tem povzročili še več škode, hierarhij in travm.
Mnogim opravičilom je skupno to, da so bodisi že zdavnaj zapoznela bodisi so šla narobe, ne glede na to, ali je šlo za kršitve iz daljne preteklosti, kot so holokavst Judov, Romov in Sintov, genocidi iz obdobja vojne v Jugoslaviji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ter s tem povezane posledice (npr. ‘izbrisani’, ki so bili_e po razglasitvi neodvisnosti Slovenije izbrisani_e iz uradnih registrov, trenutna kriza na Kosovu), druga grozodejstva kolonialnih, nacističnih in komunističnih preteklosti ali pa kršitve v kontekstu družinskih in medosebnih konfliktov, feminističnih debat, LGBTQI+ ter gibanja #JazTudi (#MeToo).
Na Inštitutu za kulture in spominske študije ZRC SAZU bo 8. novembra potekal večdisciplinarni seminar Apologokrajine: (Kontra)produktivnost opravičil v politiki, umetnosti in institucionalnih infrastrukturah.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.