Film tedna / Digitalno restavrirana klasika jugoslovanskega filma

Slovenska premiera 

V Cankarjevem domu bo, 30. novembra ob 19. uri slovenska premiera digitalno restavrirane klasike jugoslovanskega filma Slike iz življenja udarnika, ki ga je leta 1972 posnel bosanski režiser Bahrudin Bata Čengić. Film je bil delno posnet tudi v Sloveniji. V njem nastopa Štefka Drolc, glasbo je prispeval Bojan Adamič, ključen za film pa je tudi prispevek direktorja fotografije Karpa Godine. Na premieri se bo Karpu Godini pridružila še igralka Helena Buljan in vsi, ki so pomagali pri obnovi filma.

Obnovljeni film je doživel svetovno premiero letos septembra na 80. beneškem filmskem festivalu v prestižnem programu restavriranih filmskih klasik Venice Classics, kjer prikazujejo najboljše restavrirane filme, ki so jih v zadnjem letu realizirale kinoteke, filmski arhivi in druge kulturne ustanove z vsega sveta. V oktobru je bil film odmevno prikazan tudi v okviru dunajskega Viennala, na razprodani projekciji v Avstrijskem filmskem muzeju.

Obnovo filma je vodila Slovenska kinoteka v sodelovanju s Hrvaškim državnim arhivom – Hrvaško kinoteko, Avstrijskim filmskim muzejem in Filmskim centrom Sarajevo. Vsi posegi na filmu so potekali pod nadzorom direktorja fotografije Karpa Godine.

Film je nastal v obdobju črnega vala jugoslovanskega filma. Ob nastanku ga je žirija filmskega festivala v Pulju izločila iz tekmovalnega programa, režiser Bahrudin Bata Čengić pa posledično kar deset let ni mogel posneti celovečernega filma. Film je bil tako rekoč umaknjen iz domačih kinematografov vse do druge polovice devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil v dopolnjeni verziji – skupaj s cenzuriranimi metri filma, ki so bili najdeni v Jadran filmu v Zagrebu – prikazan na RTV Slovenija in v Slovenski kinoteki.

V filmu spremljamo usodo rudarja iz Bosne, preddelavca udarne peterice, ki lahko v eni sami izmeni izkoplje 102 toni premoga. Požrtvovalna ekipa rudarjev postane peterokraka medijska zvezda in zaradi dosežkov vzor vsem Jugoslovanom; za nagrado odpotujejo najprej na Bled, nato še v Moskvo, spremljajo jih orkestri in ogromne fotografije komunističnih voditeljev. Gre za prikaz življenja slavnega proletarskega udarniškega delavca Alije Sirotanovića, prave jugoslovanske različice Alekseja Stahanova, in njegovo ključno »črno« spoznanje, da je med idealizirano ideologijo in brutalno realnostjo ogromen razkorak. Na koncu, ko ga nihče več ne potrebuje, izgubi tudi vero v vse svoje ideale.

Film je paradigma Čengićeve edinstvene estetike in humanizma, ki je viden tudi v njegovih drugih dveh klasikah Mali vojaki (1967) in Vloga moje družine v svetovni revoluciji (1971). Obenem gre za izjemno aktualen film, saj naši postresnični dobi lažnih novic in alternativnih »dejstev« pokaže, kako učinkovito spodkopati propagando z uporabo njenih lastnih orodij.

ry2tRr6ZVdU