Grega Repovž

Grega Repovž

 |  Mladina 48  |  Uvodnik

Uvodnik / Logar se razkrije

Ta teden je Anže Logar končno začel graditi svojo politično stranko. A ne z odstopom z mesta predsednika sveta SDS, temveč s člankom, ki ga je objavil na spletnem Portalu Plus, mediju, skozi katerega kapital pogosto sporoča svoje želje.

Članek je frontalni napad na vlado Roberta Goloba, iz nje se norčuje, jo razglaša za socialistično in nekompetentno, a najbolj pisca motita Luka Mesec in stranka Levica – prikazuje ju kot središčno točko koalicije, članek meji na teorijo zarote, Golob je le nekakšna lutka strašne Levice in Luke Mesca. Logar sicer zelo verjetno ni avtor besedila – niti po vsebini niti po slogu namreč besedilo nima nobene zveze z Anžetom Logarjem, čeprav ga je podpisal. Gospodarski del diši po neoliberalnem ekonomistu Igorju Mastenu, slogovno pa ga je verjetno izbrusil direktor Beletrine Mitja Čander.

A temeljno vprašanje je drugo: komu je ta tekst namenjen? Ga je Logar namenil volivcem? Ni. Je namenjen Janši? Ni. Je sporočilo kapitalu. Sporoča mu, da se z njim strinja, sporoča mu, da so na isti liniji, da enako razmišljajo – z napadom na Mesca mu je še posebej prisluhnil. Sporoča mu, da naj ga podpre. Kapital je namreč v Sloveniji četrta veja oblasti, to niso mediji. Kapital ne nazadnje obvladuje večino medijev v Sloveniji, brutalno in brez milosti. In kapital, kot se je že večkrat pokazalo v zadnjih mesecih, je Robertu Golobu in trenutni koaliciji napovedal politično vojno. A ne gre le za Goloba.

Zakaj je torej Logar to storil zdaj? Čeprav v javnosti pogosto poslušamo, da naj bi bil projekt nove Logarjeve stranke dejansko projekt Janeza Janše, je to malo oziroma neverjetno. Četudi drži, da se Janša zaveda, da mu za katerikoli prihodnji vzpon na oblast manjka tretja stranka, tudi on sam ne bi tvegal osutja podpore svoji stranki, da bi skupaj z Logarjevo osvojila več volivcev. Ker ve, da se zlahka zgodi, da ne bo prvi in da bo dejansko torej poraženec.

To seveda ne pomeni, da Logar, ko bo naredil svojo stranko, ne bi šel v naslednjo vlado z Janšo. Verjetno bi šel, a raje ne. To ve tudi Janša. V upanju, da bo Logarja ideja o odhodu iz SDS sčasoma minila, jo je toleriral s stisnjenimi ustnicami. A ko je v zadnjih mesecih postalo jasno, da na Logarja kot liderja desnice stavijo v tujih lobističnih združenjih (ameriški in nemški gospodarski zbornici), da se okoli Logarja zbira vse več njegovih (Janševih) dolgoletnih sopotnikov in različna gospodarska združenja ter direktorji, preprosto ni več zdržal. Zato je Logarju dal vedeti, da ne more biti več predsednik sveta stranke.

Kako to, da so se začeli direktorji, kot je na primer predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, zbirati okoli Logarja? Razlogov je več: ker dejansko verjamejo, da se jim pod Golobovo vlado godi krivica, čeprav so davki v Sloveniji na ravni davčne oaze; ker so dojeli, da bo ta vlada verjetno res začela odpravljati anomalije, ki njihovim družbam omogočajo ekonomski položaj, ki ne izhaja iz njihovih konkurenčnih prednosti, ampak iz podrejenega položaja delovne sile v Sloveniji. In ker po drugi strani ne zaupajo Janezu Janši, da ta ne bo spet uvedel na pol avtokratskega režima, kot nazadnje, ko je bil na oblasti. Z Janšo, avtokratom orbanovskega tipa, se pač ne morejo poistovetiti, pa čeprav jim je v njegovih vladah najbolje, saj jim v vsem ustreže. A preprosto se ga – sramujejo.

To je tudi Logarjev problem – tudi on se Janše sramuje. Pa ne, da ga njegove metode res motijo, navsezadnje jih je vedno podpiral, a Janša ima pač slab sloves. Skrajen, fanatičen, nevaren.

Zadnja beseda prejšnjega odstavka je pomembna: nevaren. Celotno Logarjevo ravnanje jasno izkazuje, da se Janše boji. Še zdaj ne ve, kako se bo odzval Janša na njegov odhod. Zato je tudi napisal omenjeno besedilo: z njim je vse morebitne zaveznike pozval, naj ga podprejo. Verjame, da bo z njihovo podporo ustavil Janšev bes. In verjetno ima celo prav. Logar ima na svoji strani tudi bivšega predsednika Boruta Pahorja, ki je očitno močno vpet v ta projekt. Ta teden je že miril Janšo v intervjuju v Reporterju: »Če se bosta Janša in Logar razšla brez dogovora, potem bosta veliko moči izgubila v medsebojnih rivalstvih in bo to škodilo obema.«

A Janša verjetno že ve, da tisto, kar nastaja, verjetno njega ne vključuje. Logarjev tekst – verjetno nehote – razkrije še nekaj. Z naravnost prijazno, tovariško in razumevajočo obravnavo podpredsednika SD in gospodarskega ministra Matjaža Hana pokaže, na kaj stavi: na neko prihodnjo koalicijo med svojo stranko, SD in Novo Slovenijo. Han s svojim krogom ne skriva, da se bo poskušal povzpeti na mesto predsednika SD – zlasti pragmatični poslovneži v stranki se v sedanji koaliciji izjemno slabo počutijo. Mnogi v SD vidijo prihodnost stranke v tem domnevno zgodovinskem povezovanju, za velik del SD je namreč tako kot za Logarja, Novo Slovenijo, SDS in Janšo tako ali tako najbolj problematična stranka v Sloveniji Levica. SD je namreč v veliki meri stranka kapitala.

In kdo kar prede ob misli, da bo do tega prej ali slej prišlo? Prav kapital.

Glede na vse opisano in na to, da smo že poudarili, da je kapital v Sloveniji četrta veja oblasti, ki obvladuje tudi pomemben del medijev, je tudi jasno, zakaj so napadi na sedanjo vlado oziroma Roberta Goloba – ki pa je prav tako nakopičil izjemno serijo napak in neumnosti – tako intenzivni. Ker ima kapital načrt. Ne trdimo, da je ta dejansko izvedljiv, trdimo pa, da ti ljudje vanj verjamejo in da ga danes že izvajajo. Del tega so ti noro intenzivni napadi na vsako potezo vlade, na vsako premierovo besedo, na vsak korak Mesca ter neizmerni pritisk na poslance Svobode in njihovo morebitno labilnost. Kapital hoče dobiti spet moč, ki jo je imel v času Janše. Z Janšo, brez Janše, na vsak način in čim prej.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.