»Trenutnih geopolitičnih razmer v svetu ne bi smeli podcenjevati«

Pakistansko-britanski intelektualec, zgodovinar in pisatelj Tariq Ali je trenutno geopolitično dogajanje po svetu označil za zelo resno in nevarno

Gost Kritičnega kabareta Cankarjevega doma je bil v ponedeljek zvečer pakistansko-britanski intelektualec, zgodovinar in pisatelj Tariq Ali. V pogovoru s hrvaškim filozofom in političnim aktivistom Srećkom Horvatom je med drugim spregovoril o trenutnem geopolitičnem dogajanju po svetu, ki ga je označil za zelo resnega in nevarnega.

Trenutnih geopolitičnih razmer v svetu ne bi smeli podcenjevati, je opozoril Ali. V luči aktualnega dogajanja na Bližnjem vzhodu, kjer je na eni strani Izrael s svojim jedrskim orožjem, na drugi pa Iran s svojimi jedrskimi reaktorji, je Ali ocenil, da gre za nevarne razmere, ki bi lahko pomenile tudi, da smo "na robu res hude vojne, če ne ravno tretje svetovne vojne, pa nekaj podobnega".

Vojni v Ukrajini in Gazi sta po njegovem tudi v celoti razgalili dvojna merila današnjega sveta. Kot je dejal, sam nasprotuje vojni v Ukrajini, a načina, na katerega se je Zahod odzval na vojni, sta popolnoma različna. Jezi ga tudi razprava, ali se v Gazi dogaja genocid, saj je "tako očitno, kaj se dogaja".

Spregovoril je tudi o aktualnem protivojnem gibanju, ki se razlikuje od tistega, ki je bil v 60. letih minulega stoletja, ko se je solidarnostno gibanje z Vietnamci v večini evropskih držav kmalu spremenilo v gibanje proti lastnim vladam. Tokratni protivojni protesti so neposredno povezani z jezo nad genocidom, ki ga je v današnjem času mogoče neposredno spremljati na ekranih.

Protesti kažejo, da so ljudje sposobni mobilizacije. Ljudje bi morali ljudje ravnati po svojih zmožnostih in ne ostati tiho, "ker molčati in ne storiti ničesar, pomeni postati del problema".

"Gre za nevarne razmere, ki bi lahko pomenile tudi, da smo na robu res hude vojne, če ne ravno tretje svetovne vojne, pa nekaj podobnega."

Tariq Ali,
zgodovinar in pisatelj

Poudaril je tudi, da danes veliko mladih ne verjame in ne zaupa v demokracijo, Evropsko unijo in ZDA. Slednje so zanj prevladujoča svetovna sila, ki obvladujejo različne institucije, zato resnična mednarodna skupnost za Alija ne obstaja.

Kritičen je bil tudi do razmer na stari celini. Evropa je po njegovem v popolnem kaosu, številni ne verjamejo več v Evropsko unijo.

Ali se je dotaknil tudi nekdanje socialistične Jugoslavije in menil, je ta bila od 60. let minulega stoletja kot federativna država različnih narodov zelo pomemben eksperiment, njen obstoj pa z več vidikov izjemno pomemben. Zaveda se, da veliko ljudi ne deli tega mnenja, a sam je čutil, da je bil razpad Jugoslavije nepotreben.

Ali, ki že dobrih šestdeset let velja za eno od vodilnih osebnosti mednarodne levice, se je tokrat v Ljubljani mudil prvič.

Rodil se je 21. oktobra 1943 v Lahoreju, ko je bil današnji Pakistan del Indije pod britansko upravo. Med študijem na britanskem Oxfordu se je vključil v študentske proteste in mednarodno gibanje proti vojni v Vietnamu. Je eden od ustanoviteljev kultnega časopisa London Review of Books in založniške hiše Verso.

Med njegovimi številnimi knjigami izstopajo Spopad fundamentalizmov, Pogovori z Edwardom Saidom, Pirati s Karibov, Obamov sindrom in najnovejša Winston Churchill: njegov čas, njegovi zločini. Je član uredniškega odbora revij New Left Review in Sin Permiso. Prispevke piše za The Guardian, CounterPunch in London Review of Books.

Je verjetno edina oseba na svetu, ki so ji lastna glasbena dela posvetili tako skupina Rolling Stones (Street Fighting Man) kot Beatli (Power to the People).

Fu1wxqgSQzw

bQNSf2-KzN4