19. 4. 2024 | Mladina 16 | Uvodnik
Uvodnik / Han je sprememba?
Izvolitev Matjaža Hana, podjetnika po duši, kot zapiše Jure Trampuš v naslovni temi te Mladine, je morda večji premik na slovenski politični sceni, kot se zdi na prvi pogled. Še več: ni izključeno, da gre tudi za največji premik na levoliberalnem političnem prostoru.
A še preden pokažemo na razsežnosti njegove izvolitve na levoliberalni del političnega spektra, je treba opozoriti na nekatere stvari, ki izjemno obremenjujejo stranko SD. Gre za sume nezakonitega financiranja in pretakanja gotovine (da, gotovine) neznanega izvora na račun stranke, ki jih je izvajal – kot je razkril portal Necenzurirano – nekdanji generalni sekretar Klemen Žibert prek verjetno navideznih kreditov svojih znancev, družine in prijateljev. Ne vemo, koliko je bil Han vključen v to. Vemo, da je bil Žibert človek Tanje Fajon. Hanova prva naloga, če želi graditi kredibilnost, je torej očiščenje stranke ljudi, ki so to delali. Tudi Tanje Fajon.
Res je, da se SDS in Janezu Janši ni čisto nič zgodilo, ko je bilo pred leti razkrito takšno sumljivo financiranje, in tudi volilno telo SDS take stvari vedno spregleda svojemu vodji. SD pa brez tega očiščenja ne more dobiti novih volivcev.
Je bil Han del tega? Ne vemo. A že zaradi svojih malo preveč »klenih« stališč in tudi malce čudnega položaja družinskega podjetja, ki ga vodi zdaj žena, sodeluje pa s Petrolom, in to ne glede na menjave vlad, Han in njegova poštenost zbujata dvome. Ni mu lahko verjeti, da ima res vrednote, o katerih govori.
Vendar pa to ne pomeni, da bo vprašljivost moralnih kvalitet novega predsednika SD volivce dejansko motila. Obstajajo politiki, ki jim volivci dopuščajo več, ker jim dajejo občutek učinkovitosti in sposobnosti, pa tudi ljudskosti. Tak primer je na primer ljubljanski župan Zoran Janković, ne nazadnje tudi Janez Janša. Mnogo manjši prestopki so marsikaterega politika poslali v politični pokoj, nekaterim pa tudi najbolj sumljive poteze ne škodujejo bistveno.
Zakaj torej trdimo, da bi Matjaž Han lahko močno premešal razmerja na levoliberalnem polu? Han se neprimerno bolje od svoje predhodnice Tanje Fajon, predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba in predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, predsednice Levice Aste Vrečko in tudi ministra za delo Luke Mesca prilega dejanskima državljanki in državljanu Slovenije. Se sliši ta ocena nenavadna? Tudi ko je jezen in to pokaže, nikoli ne deluje drugačen od slehernika. Tudi njegova vzvišenost, ki mu uide na plano sem in tja, deluje navadna, neprevzetna. Han je hecna mešanica, a ljudem deluje iskreno in celo skromno – in to je pomembno. Njegova govorica je razbremenjena in razbremenjujoča. In ko reče, da ve, kako ljudje živijo in kaj želijo, to iz njegovih ust ne zveni ne pokroviteljsko ne nenavadno. Han deluje nekako resničen.
Politikom se pogosto zdi, da morajo imeti ves čas malo privzdignjeno govorico in vedenje, ker so pač na visokih položajih. Pa je to volivcem, sploh na levoliberalnem polju, res všeč? Konservativnim volivcem to zbuja občutek varnosti, leve pa odbija. To je Hanov velik adut. Deluje pristen, Matjaž iz sosednje ulice.
Ljudje so utrujeni od ljudi velikih besed in prevzetnega vedenja. Ne zmorejo več tega tudi zato, ker so jih politiki tovrstne govorice in velikih etičnih zavez tolikokrat že pripeljali okoli in se izkazali za pogoltne in nenačelne. Zaradi slabih izkušenj volivci vse manj zaupajo ljudem omikane in prefinjene govorice.
A to še ni vse. Nemalokrat se zdi, da na levoliberalnem polju nekaterih družbenih sprememb niso razumeli in jih niso bili sposobni prenesti v politično delovanje. Na primer to, da so danes ljudje veliko bolj osredotočeni nase, da sta se družbeno in skupno kot interesa pač izgubili, da v svetu, kjer je zapoved individualni uspeh, kjer že v osnovni šoli otroke učijo podjetništva, v pojme skupnega verjamejo le še redki entuziasti in tisti, ki jim to omogoča njihov družbeni položaj.
Ne govorimo o tem, ali je škoda, da so se ljudje in družbe tako spremenili in da ideja skupnega izginja – a živimo v neoliberalnem kapitalizmu, to je pač današnji svet. Morda se ga da spremeniti, le velike večine volivcev to danes ne zanima več. Ne verjamejo. Nimajo časa. Morajo uspeti, morajo imeti popoln LinkedIn profil, morajo imeti super življenjepis, ker drugače danes ne moreš več niti kandidirati za službo, v soboto hočejo v Bauhaus po stole in hočejo imeti dober telefon in spodobne počitnice. In udoben avto. Morda je s tem vse narobe, morda je to pot v pogubo – a leta 2024 so ljudje pretežno takšni. In nočejo imeti ves čas slabe vesti. Politiki, ki dajejo občutek, da je s potrošništvom in individualizmom vse narobe (ker seveda res je), ljudem predvsem povzročajo slabo vest.
Han ni politik, ki bi točno vedel, kaj dela, ki bi do svojega ravnanja v politiki prišel na podlagi analiziranja družbe. Verjetno se nikoli ne ukvarja s problemom potrošništva in individualizma kot rak ranama današnje zahodne družbe. Ampak ljudem daje vtis, da današnji svet in stiske ljudi razume.
Je Han morda novi levi populizem? Morda. Lahko je vse skupaj tudi le pot do nove Janševe koalicije. Vemo pa, da je dandanes lahko njegov način političnega delovanja, čeprav deluje zaprašen, nesodoben, dejansko privlačen za volivce, ne daje jim občutka, da s svojim načinom življenja izdajajo svoja politična prepričanja. Zato je Hanova izvolitev lahko več kot izvolitev nadomestnega predsednika neke male stranke. Lahko.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.