Kultura  |  Plošča

Flamie: Vse, kar vidm

2008, Street 13

Deja Crnović  |  Mladina 32  |  7. 8. 2008

Kaj lahko pričakujemo od zavarovalničarja na sceni, kjer je najuspešnejši rimar teolog? Zdi se, da besedilno postajajo hitro govoreči tipi vedno bolj preprosti in klišejski, muzikalični del pa je končno postal spodoben, verjetno po zaslugi že kar stalne ekipe Mistika, Cazzafure in Doše. Ekipa, ki jo po delih ali v celoti lahko krivimo tudi za Trkajevo in Zlatkovo ploščo, družila pa se je tudi z Jadranko Juras, je očitno že dovolj zverzirana, da rojeva solidne plate. In čeprav se je 24-letni Flamie iz okolice Ljubljane obdal s težkimi facami, tudi z Edom Maajko, mu to pri tekstih ni pretirano pomagalo. Plamenček repa, kot da bi bil 70-letnik, ki se spominja preproste mladosti, in čeprav trdi, da se v lajfu nič ne sekira, se neverjetno veliko razburja. Po keramičarski in teološki liriki smo očitno dobili še zavarovalniško.