Kultura  |  Film

Rocker

The Rocker, 2008 Peter Cattaneo

Marcel Štefančič, jr.  |  Mladina 37  |  11. 9. 2008

Noooot!

»V ameriških življenjih ni drugih dejanj,« je v romanu Zadnji magnat zapisal F. Scott Fitzgerald. Romana ni nikoli dokončal. Prej je umrl. Če ne bi umrl, bi verjetno v drugem dejanju romana napisal: »Amerika je dežela drugih dejanj!« Čudno, da je sploh umrl, kajti Amerika je natanko to: dežela drugih dejanj. Pomislite le na Busha. Ali pa na vse tiste rockerje, ki so mislili, da so že mrtvi, potem pa jim je nenadoma uspel comeback. Hja, doživeli so resurekcijo. Bili so born-again. Kot Bush. In tak born-again je tudi Rocker, alias Robert »Fish« Fishman, bobnar heavy-metal benda Vesuvius, ki ga igra Rainn Wilson in ki bi ga lahko igral Jack Black, če ga ne bi igral že v filmih Šola rocka in Tenacious D in usoda ro-cka. Jasno, Fisha vržejo iz benda, tako da potem - ves deklasiran, povožen, v breznu samopomilovanja - svoj fitzgeraldizem utaplja na neki srednji šoli, kjer pa vendarle dobi drugo priložnost: v bendu svojega nečaka. Toda ko ugotovi, da bo bend, sicer nova mala senzacija, odpiral koncert benda Vesuvius, se znajde pred tipično rockersko dilemo: načela ali kompromis? Problem je le v tem, da v tem filmu nihče ne izgleda kot rocker. Rocker, ob katerem si želite, da v ameriških življenjih ne bi bilo drugih dejanj, je film za tiste, ki so rasli na filmih Elvisa Presleyja.