Kultura

Starejše številke

Teme

Število komentarjev

Arhiv

Shrani&Deli

Kultura

Portreti Zorana Mušiča

Razstava v TR3 v Ljubljani

Mladina 7  |  19. 2. 2009

Blaž Peršin, v. d. direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane: “Zoran Mušič predstavlja simptomatičen problem nezmožnosti kreiranja svetovne blagovne znamke doma. Mušič je postal ime šele, ko je zapustil slovenski prostor. Je v razmerah, ko mednarodni umetnostni trg pri nas praktično ne obstaja, možno ustvariti mednarodno prepoznavne ustvarjalce, ne da bi se kulturna politika zavedala pomembnosti svoje vloge, da podpira trg in mu daje možnost obstoja? Umetniška kakovost pri nas obstaja. Problematični so vzvodi, ki bi ji zagotovili relevanten mednarodni okvir.”

Blaž Peršin, v. d. direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane: “Zoran Mušič predstavlja simptomatičen problem nezmožnosti kreiranja svetovne blagovne znamke doma. Mušič je postal ime šele, ko je zapustil slovenski prostor. Je v razmerah, ko mednarodni umetnostni trg pri nas praktično ne obstaja, možno ustvariti mednarodno prepoznavne ustvarjalce, ne da bi se kulturna politika zavedala pomembnosti svoje vloge, da podpira trg in mu daje možnost obstoja? Umetniška kakovost pri nas obstaja. Problematični so vzvodi, ki bi ji zagotovili relevanten mednarodni okvir.”
© Borut Krajnc





Tanja Pak, oblikovalka: “Izginjajoče postave zemeljskih barv prikličejo misel na v Gorici videno pretresljivo sliko iz cikla Nismo poslednji. Svet in naša percepcija sveta, kot tudi nas samih, se nenehno spreminja. Mušič to ve in izpove v portretih, razstavljenih v TR3. Ni več gotovo, ali se kot izsanjane podobe izrisujejo ali izginjajo na platnih, ki v premišljeni postavitvi zaobjemajo prostor. Mojca in Igor Lah sta se več kot dostojno oddolžila spominu na velikega mojstra. Zakaj njegove stoletnice ni temeljito izkoristila tudi kulturna politika, da bi končno postavila slovenski strešici na priimek Music?”

Tanja Pak, oblikovalka: “Izginjajoče postave zemeljskih barv prikličejo misel na v Gorici videno pretresljivo sliko iz cikla Nismo poslednji. Svet in naša percepcija sveta, kot tudi nas samih, se nenehno spreminja. Mušič to ve in izpove v portretih, razstavljenih v TR3. Ni več gotovo, ali se kot izsanjane podobe izrisujejo ali izginjajo na platnih, ki v premišljeni postavitvi zaobjemajo prostor. Mojca in Igor Lah sta se več kot dostojno oddolžila spominu na velikega mojstra. Zakaj njegove stoletnice ni temeljito izkoristila tudi kulturna politika, da bi končno postavila slovenski strešici na priimek Music?”
© Borut Peterlin