Kultura  |  Plošča

Ephel Duath: Through My Dog's Eyes

2009, Earache

666  |  Mladina 10  |  12. 3. 2009

Člani skupine Ephel Duath niso ravno novinci v glasbenem poslu, saj za seboj vlečejo kar precej izkušenj in izdelkov, zato je bilo nekako pričakovati, da ne bodo skoparili z godbeno kakovostjo. Through My Dog's Eyes je, drugače od predhodnih albumov, bolj umirjen in kontroliran ter ne posega več po malodane nikakršni godbeni agresiji. Še vedno pa je prisotna vsesplošna zmešnjava raznolikih žanrov, ki se še najlaže najdejo nekje med mračnjaškim jazzom, melanholičnim hardcorom, tankočutnim metalom in še čim, čemur bi lahko rekli celo eksperimental. Začuda pa je moč zaznati tudi ušesom hitreje dojemljive teatralne rockerske pogruntavščine, ki bi jih zlahka pripisali kakemu Franku Zappi. Čudaški izdelek, namenjen predvsem v črno odetim slušateljem. Melanholično.