Kultura

Risanje je mišljenje

Razstava Miltona Glaserja, Galerija Vžigalica, Lj.

Mladina 22  |  4. 6. 2009

Jure Engelsberger, ilustrator/oblikovalec: “Razstava je tiste, ki gojimo dvom in skepso do položaja ilustracije znotraj oblikovalske panoge, navdala z novim upanjem in nas naslednji dan spontano napotila kupit svežo skicirko. 180 del v vseh mogočih tehnikah, iz katerih bijeta navdih in predanost, je le delček orjaškega opusa tega neutrudnega misleca, vizualnega inovatorja, ilustratorja in oblikovalca, ki mu lahko le ponižno pritrdim: Ustvarjanje = Igra, Umetnost = Delo, Risanje = Mišljenje. Bravo, mojster! Še več tega! Priporočam vsem.”

Jure Engelsberger, ilustrator/oblikovalec: “Razstava je tiste, ki gojimo dvom in skepso do položaja ilustracije znotraj oblikovalske panoge, navdala z novim upanjem in nas naslednji dan spontano napotila kupit svežo skicirko. 180 del v vseh mogočih tehnikah, iz katerih bijeta navdih in predanost, je le delček orjaškega opusa tega neutrudnega misleca, vizualnega inovatorja, ilustratorja in oblikovalca, ki mu lahko le ponižno pritrdim: Ustvarjanje = Igra, Umetnost = Delo, Risanje = Mišljenje. Bravo, mojster! Še več tega! Priporočam vsem.”
© Borut Peterlin









Polona Balantič, novinarka kulturne redakcije na RTV SLO: “Emzin z razstavo sporoča, da renesansa ni preživeta. Dejstvo je, da bi Glaserjevo maniro prostoročnega risanja, naslonjeno na zgodovinske sloge, sodobni oblikovalci v futuristični terminologiji razglasili za pasatistično, če le bi bilo pod deli podpisano manj zveneče ime. V času razmaha partikularnega znanja in mladih oblikovalcev z omejenim diapazonom znanja je torej bistroumna poteza prek slovitega imena opozoriti na to, da ročno delo v umetnosti in model renesančnega zvedavega človeka nista preživeta.”

Polona Balantič, novinarka kulturne redakcije na RTV SLO: “Emzin z razstavo sporoča, da renesansa ni preživeta. Dejstvo je, da bi Glaserjevo maniro prostoročnega risanja, naslonjeno na zgodovinske sloge, sodobni oblikovalci v futuristični terminologiji razglasili za pasatistično, če le bi bilo pod deli podpisano manj zveneče ime. V času razmaha partikularnega znanja in mladih oblikovalcev z omejenim diapazonom znanja je torej bistroumna poteza prek slovitega imena opozoriti na to, da ročno delo v umetnosti in model renesančnega zvedavega človeka nista preživeta.”
© Miha Fras