DVD / Proces
David Hugh Jones Kyle MacLachlan, Anthony Hopkins, Jason Robards
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 24, 18. 6. 2009
Franz Kafka (1883-1924) svojih treh romanov, Amerike, Gradu in Procesa, ni nikoli dokončal, ali natančneje, objavljeni so bili - v »redakciji« Maxa Broda - šele po njegovi smrti (1925-27). Ne le da jih ni objavil in ne le da jih ni hotel objaviti, ampak je v oporoki zapisal, da naj rokopise po njegovi smrti sežgejo. Zakaj? Ker je v njih zmagal oče. Tisti oče, pred katerim je celo življenje bežal. Tisti oče, ki ga je frustriral, zvijal, žrl, mučil. Tisti oče, ki je bil Zakon. Za časa življenja je objavil le novele in črtice - ker je imel občutek, da jih lahko obvlada. Ker je imel občutek, da je njihov gospodar - njihov oče. Pri romanih je imel drugačen občutek - preveliki so bili, da bi jih lahko obvladal. Oče je bil v romanih preprosto premočan. In Josef K, glavni junak Procesa, ki ga igra Kyle MacLachlan, vajen gotskih labirintov a la David Lynch, je popolna travestija Kafke: Josef K namreč nekega lepega dne ugotovi, da ni gospodar svojega življenja. Aretirajo ga - in nima pojma, zakaj. Sam ne vidi nobenega razloga za svojo aretacijo. Še več, ničesar ga ne dolžijo - nobene obtožnice ni. Le aretiran je, ker je kriv. Toda ne ve, kaj je zagrešil in česa je kriv. Tega nihče ne ve - niti sam sodni sistem. Josef K se obrne na odvetnika (Jason Robards), duhovnika (Anthony Hopkins) in slikarja (Alfred Molina), ki pa ne vedo nič več kot on. Jasno je le, da je kriv. No, če bi živel malce kasneje, bi imel občutek, da je na stalinističnem »montiranem« procesu. Proces je tesni, morasti, perverzni, klavstrofobični kammerspiel, posnet po Pinterjevi dramatizaciji Kafkove klasike.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 24, 18. 6. 2009
Franz Kafka (1883-1924) svojih treh romanov, Amerike, Gradu in Procesa, ni nikoli dokončal, ali natančneje, objavljeni so bili - v »redakciji« Maxa Broda - šele po njegovi smrti (1925-27). Ne le da jih ni objavil in ne le da jih ni hotel objaviti, ampak je v oporoki zapisal, da naj rokopise po njegovi smrti sežgejo. Zakaj? Ker je v njih zmagal oče. Tisti oče, pred katerim je celo življenje bežal. Tisti oče, ki ga je frustriral, zvijal, žrl, mučil. Tisti oče, ki je bil Zakon. Za časa življenja je objavil le novele in črtice - ker je imel občutek, da jih lahko obvlada. Ker je imel občutek, da je njihov gospodar - njihov oče. Pri romanih je imel drugačen občutek - preveliki so bili, da bi jih lahko obvladal. Oče je bil v romanih preprosto premočan. In Josef K, glavni junak Procesa, ki ga igra Kyle MacLachlan, vajen gotskih labirintov a la David Lynch, je popolna travestija Kafke: Josef K namreč nekega lepega dne ugotovi, da ni gospodar svojega življenja. Aretirajo ga - in nima pojma, zakaj. Sam ne vidi nobenega razloga za svojo aretacijo. Še več, ničesar ga ne dolžijo - nobene obtožnice ni. Le aretiran je, ker je kriv. Toda ne ve, kaj je zagrešil in česa je kriv. Tega nihče ne ve - niti sam sodni sistem. Josef K se obrne na odvetnika (Jason Robards), duhovnika (Anthony Hopkins) in slikarja (Alfred Molina), ki pa ne vedo nič več kot on. Jasno je le, da je kriv. No, če bi živel malce kasneje, bi imel občutek, da je na stalinističnem »montiranem« procesu. Proces je tesni, morasti, perverzni, klavstrofobični kammerspiel, posnet po Pinterjevi dramatizaciji Kafkove klasike.