Kultura  |  Film

Planet 51

Jorge Blanco, Javier Abad & Marcos Martínez, 2009

Marcel Štefančič, jr.  |  Mladina 51  |  22. 12. 2009

Invazija humanijakov.

Predstavljajte si Zemljo. Zdaj pa zumirajte, tako da vidite Ameriko. Še malce pozumirajte, tako da vidite Ameriko v petdesetih. No, zdaj pa si predstavljajte tuj planet, ki izgleda kot Amerika v petdesetih: veliki avtomobili, idilične ulice, burgerji, rokenrol, parčki, ki se muckajo, in drive-in šokerji o invazijah vesoljskih pošasti. Tako dobite Planet 51. Čakate le še na štikel Blue Velvet. Tale animirani hommage petdesetim, retro kiču, invazijski nostalgiji in memorabiliji, sicer špansko-h'wo-odska koprodukcija, ima podobno poanto kot Avatar: vesoljske pošasti, pred katerimi svarijo h'woodski invazijski šokerji, so de facto ljudje... ee, »humanijaki«. Šrekasti prebivalci Planeta 51 namreč živijo v rajskem miru, dokler med njih ne trešči astronavt (Dwayne Johnson/Jurij Zrnec), ki zapiči zastavo, toda ko ga začne pred mračnim Generalom reševati nerodni, zmedeni, romantično hendikepirani najstnik (Justin Long/Lado Bizovičar), izgleda le kot E.T., ki hoče domov. Vidimo se, ko pridete v šestdeseta.
(štarta 31. decembra)