Kultura  |  Film

Distorzija

Miha Hočevar, 2009

Marcel Štefančič, jr.  |  Mladina 2  |  14. 1. 2010

Outsider.

Distorzija je TV film, ki bi sodil v kino, če ne bi bil le film o tem, kaj bi lahko bil ta film. Trenutki, v katerih zasije (tatvina v cd-štacuni, fafanje), dajejo sicer slutiti, da je bil v Distorziji film, toda prehitro jih zalije izravnalna masa avtopilota, da bi lahko odrešili odisejo 16-letnega anarhista (Žan Perko), ki se upre staršem in šoli in konvencijam, da bi - magari s postpunk bendom - naredil nekaj »svojega«, to pa zato, da se bo imel kasneje, ko bo vegetiral v pisarni, česa spominjati. Distorzija, ki obtiči med sloganoma »Just do it« in »Just say no« (drogam), poudarja, da se morajo otroci upreti svojim staršem, toda sama ne izgleda ravno uporniško, prej narobe - za upornika, ki prezira konvencije, je preveč konvencionalna.
(Kinodvor)