Kultura  |  Film

Gospod Horten

O' Horten, 2007 Bent Hamer

Marcel Štefančič, jr.  |  Mladina 5  |  4. 2. 2010

Zadnji človek.

Odd Horten (Bård Owe) je norveški železniški inženir, ki ga na hitro upokojijo, kar ga tako šokira, da pred njim zazija obešenjaški horror vacui, v katerem se v počasnem fokstrotu stiskajo melanholija, tesnoba, minimalistični eksistencializem, tipični skandinavski apokaliptični spleen in mali, tihi, ledeni, posušeni teater absurda. Upokojitev je katastrofa, toda obenem priložnost, da končno obišče svojo senilno mater, nekdanjo smučarsko skakalko, da proda svoj čoln, da zaspi v tujem stanovanju in da skoči v vodo, in to gol. Človek, ki si v življenju ni upal skočiti, ima zdaj ves čas tega sveta. To, da nostalgično obišče trgovinico, v katero je zahajal leta in leta, se razume samo po sebi, kakor se tudi samo po sebi razume, da prodajalca, ki mu je leta in leta stregel, ni več. To, da v snegu najde nekdanjega diplomata, pa le potrdi, da je Gospod Horten le intimna verzija spektaklov o koncu sveta, ki veliko dolguje Sverakovim Povratnim steklenicam, Iosselianijevim Jesenskim vrtovom in Anderssonovim Pesmim iz drugega nadstropja, ki so izgubo statusa povezali s koncem sveta.
(Kinodvor)