6. 11. 2000 | Mladina 45 | Kultura
Instantna avantgarda
Charles Harrison, zgodovinar umetnosti, teoretik, kritik, umetnik
© Borut Krajnc
Charles Harrison je bil med ustanovitelji skupine Art & Language, ki je v šestdesetih in sedemdesetih pomenila radikalnejši del konceptualističnih umetniških praks. Postavljali so vprašanja: Ali je konceptualna umetnost eno izmed področij umetnostne teorije? Ali je umetnostna teorija del konceptualne umetnosti? Ali se teorija umetnosti nadaljuje z drugimi sredstvi kot konceptualna umetnost? Vprašanja so bila provokativna, tako kot tudi marsikatero delo konceptualne umetnosti. Harrison pravi: "Zanimivo je, da je termin konceptualna umetnost zavzel isto funkcijo, kot jo je imel desetletja prej (1920-60) termin abstrakcija. Izraz abstraktna umetnost se je uporabljal za stvari, ki so bile čudne. Skratka, za umetniška dela, ki niso bila povsem v duhu tradicije, ki niso bila figuralna, pa tudi tista, ki sploh niso bila abstraktna. Nova, čudna umetnost je bila poimenovana kot abstraktna. Konceptualna umetnost je bila še bolj čudna, saj ni producirala niti kipov niti slik. In tako je od 60. let naprej termin abstraktno zamenjal termin konceptualizem, kot oznaka za vso čudno umetnost, ki je začela nastajati. Ampak to je simptom, ki kaže, kako pomemben je bil konceptualizem v 60. in 70. letih. Tako kot je bila široka uporaba izraza abstraktne umetnosti kazalec, kako pomemben je bil tisti trenutek, ko so eksperimentirali Kandinsky, Malevič in Mondrian. Vedeli so le, da to morajo narediti, niso bili prepričani, ali je to, kar počno, umetnost, ali so to slike ali je to slikarstvo. Tudi mi v 60. nismo vedeli in nismo bili prepričani, ali ustvarjamo umetnost ali ne. Ne nazadnje pa nas to tudi ni zanimalo. Preprosto smo to morali narediti."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
