Krava je preživela

Kaj je za slovenske filmarje dobitna formula, ni več dileme - druženje z Balkanom... ee, z izbrisanimi, naturaliziranimi, begunci, imigranti in tujci brez stalnega prebivališča. (A)Torzija, 13-minutni film, ki se dogaja v Bosni in ki ga je produkcijsko zapakirala Slovenija (Arkadena & Slovenski filmski sklad), režiral Srb (Stefan Arsenijević), pilotiral naturalizirani Slovenec (Davor Janjić), oscenaril Bosanec, scenaristični klasik Abdulah Sidran, posnel pa Vilko Filač, nekdanje tretje oko Emira Kusturice, je namreč snel oskarjevsko nominacijo za kratki film. To je prvi slovenski film, ki je bil kdajkoli nominiran za Oskarja. Pred mnogimi leti je bil za tujejezičnega Oskarja nominiran Deveti krog, ki ga je režiral France Štiglic, toda film je bil hrvaški - Štiglic je dobil sicer certifikat Ameriške filmske akademije, na podelitev pa ni šel, ker je že snemal Balado o trobetni o oblaku. Predlani je tujejezičnega Oskarja dobila Nikogaršnja zemlja, koprodukcija, pri kateri je lokacijsko, kadrovsko in finančno sodelovala tudi Slovenija - režiral jo je Bosanec (Danis Tanović), pilotiral pa naturalizirani Slovenec (Branko Durić). Vidite, strpnost dela čudeže. Le malce se je treba pomešati, pa se odpre, kot recimo v (A)Torziji, kjer bosanski zbor med obleganjem Sarajeva s petjem zagotovi ponovno vstajenje krave, ki preživlja cel komšiluk.

Največ oskarjevskih nominacij so pobrali filmi Kraljeva vrnitev, Gospodar in bojevnik in Seabiscuit - prvi 11, drugi 10 in tretji 7. Nič zares presunljivega. Presenetljivo je le tole: film Kraljeva vrnitev, ki je dva dni pred razglasitvijo nominacij dobil Zlati globus za najboljši film, je glavni favorit za glavnega Oskarja, toda dobil je manj nominacij kot prvi del. Čudno, ne. Še bolj čudno: Andrew Lesnie, ki mu je prvi Gospodar prstanov vrgel Oskarja za kamero, tokrat - za tretjega Gospodarja prstanov, Kraljevo vrnitev - ni niti nominiran. Hu! Pa je sploh Kraljeva vrnitev glavni favorit? Kraljeva vrnitev je - tako kot filma Gospodar in bojevnik in Seabiscuit - nominirana za glavnega Oskarja, nima pa niti ene igralske nominacije, kar je skrajno zoprno: taki filmi namreč le redko osvojijo glavnega Oskarja. Zelo redko. Je pa res, da je to uspelo Pogumnemu srcu in Poslednjemu kitajskemu cesarju - hja, epskima, kostumskima, "vojnima" filmoma. Že, toda nista sodila v žanr fantastičnega filma, kamor sodi epska, kostumska, "vojna" Kraljeva vrnitev, ki jo je posnel novozelandski master Peter Jackson. In da bi bilo še bolj dramatično - fantastični film ni še nikoli snel glavnega Oskarja. Ja, film Kraljeva vrnitev bi bil prvi.

Sedem nominacij, toliko kot Seabiscuit, je snela tudi hudo napihovana, "favorizirana" secesijska coming-home saga Cold Mountain, toda ostala je brez glavnih nominacij - brez nominacije za film in režijo. A po drugi strani, tudi Gary Ross, ki je režiral film Seabiscuit, ni dobil nominacije za režijo. Jo je pa zato dobil Fernando Meirelles, režiser brazilskega Božjega mesta, ki je skupaj dobilo kar 4 nominacije (še za prirejeni scenarija, kamero in montažo), hja, toliko kot film Zgubljeno s prevodom, ki je statistično najbolj intriganten. Prvič, Sofia Coppola, hči Oskarjevca Francisa Forda Coppole (Boter, Boter 2) in vnukinja Oskarjevca Carminea Coppole (Boter 2), ki je nominirana kar v treh kategorijah (film, režija, scenarij), je prva ameriška režiserka, ki je dobila nominacijo za režijo (jasno, prejšnji dve nominiranki, Lina Wertmueller in Jane Campion, nista bili Američanki - in jasno, obe sta izgubili). Drugič, njen oče, Francis, je bil že dvakrat hkrati nominiran za film, režijo in scenarij (Boter 2, Apokalipsa zdaj). In tretjič, če bi dobila Oskarja, bi med Oskarjevci stale tri generacije dinastije Coppola, s čimer bi bil izenačen rekord oskarjevske dinastije Huston (Walter, John, Anjelica). In hej, če smo že pri dinastiji Coppola - tako kot so bili za najboljši film nominirani vsi trije Botri, so bili za najboljši film nominirani tudi vsi trije Gospodarji prstanov.

Od generacij je le korak do dekad: Diane Keaton je spet dobila igralsko nominacijo (Something's Gotta Give), tokrat že četrtič, toda vsakič je bila nominirana v drugi dekadi, ergo, v štirih dekadah zapored. In vendar so prav igralske kategorije navrgle največ "novih" obrazov - kar 11 izmed dvajsetih nominirancev je nominiranih prvič. Med njimi je tudi Keisha Castle-Hughes (Jezdec kitov), 13-letna Novozelandka, ki je nominirana za glavno vlogo - najmlajša igralka, ki je bila kdajkoli nominirana za glavno žensko vlogo. Dva igralca, Johnny Depp (Pirati s Karibov) in Bill Murray (Zgubljeno s prevodom), sta bila nominirana za komični vlogi, kar je presenetljivo (komične vloge ne prinašajo nominacij), nič manj presenetljivo pa ni to, da je nominacijo za glavno vlogo dobila Samantha Morton, pa četudi je bila v filmu In America komaj opažena - no, iz peterice je očitno izrinila Nicole Kidman (Cold Mountain). Med nominiranci najdete japonskega samuraja (Ken Watanabe, The Last Samurai) in serijsko morilko (Charlize Theron, Monster), pa tudi vse običajne oskarjevske osumljence (aids, rak, spolna zloraba).

Osama, prvi posttalibanski afganistanski film, ki je pobral Zlati globus za tujejezični film, nominacije za tujejezični film ni dobil, toda nominaciji sta dobila Ben Kingsley in Shohreh Aghdashloo - heh, za vlogi islamskih, iranskih imigrantov (House of Sand and Fog), če smo že ravno pri Bushu. In seveda, Skrivnostna reka je 6 nominacij pobrala na obeh bregovih, v glavnih dveh (film, režija) in igralskih kategorijah, toda ironično - prav ta film, ki ga je režiral prislovično konservativni Clint Eastwood, predstavlja največjo nevarnost za Busha. Nominirana sta namreč Sean Penn in Tim Robbins, znana protibushevska aktivista, ki utegneta na slavnostni podelitvi ogroziti nacionalno varnost. Penn je že najavil, okej, zagrozil, da bo prišel na podelitev. Prvič v življenju.