lajf / Nočna promenada

Tudi letos Trnfest kaže znake posebne shizofrenije, s katero ga je že pred leti okužila dogajalno dolgočasna avgustovska Ljubljana. Zaradi bede ljubljanskega nočnega dogajanja je prisiljen živeti dvojno festivalsko življenje: svoj prvi in pravi obraz kaže približno do 22. ure, ko programsko dogajanje dirigira ustvarjalni kolektiv, ki v Trnovem že trinajsto leto pripravlja "kakovosten, razgiban, žanrsko raznolik program z domačo in mednarodno udeležbo izvajalcev, predstavnikov različnih glasbenih zvrsti, gledališča, plesa, literature, filma, likovne in vizualne umetnosti, ter izvajalcev izobraževalnih in ustvarjalnih delavnic". Drugi obraz Trnfesta, ki je sicer konceptualno v konfliktu s prvim, pa se pokaže po uradnih prireditvah na glavnem odru, ko Kud France Prešeren postane postajališče življa, ki zaradi uboge nočne žurerske podobe Ljubljane dan za dnem postopa po istem dvorišču trnovske kulturne ustanove. Ta vsebinska dimenzija se zdi festivalu v breme, saj nočnega žura željni Ljubljančani bolj kot kakovost/izvedbo programa ocenjujejo brhkost predstavnic/predstavnikov nasprotnega spola in ohlajenost pivskih steklenic. Pa ne da bi bilo s tem kaj narobe, vendar se zdi škoda, da se vsebinski del Trnfesta vse bolj umika v ozadje; imena nastopajočih so za obiskovalce vse manj pomembna, čisto normalno pa je postalo odpraviti se na Trnfest po koncu glavnega programskega dela. Ne v znak protesta zaradi slabega programa, bolj zaradi zgodnje ure začetka glavne prireditve, ki ugaja edinole tečnim trnovskim sosedom.

In vendar naj bi bila posebnost festivala njegova vsebina, s katero se ljudje iz ozadja ukvarjajo skoraj pol leta. Trnfest ostaja zvest svojim prvotnim načelom; drugače od "študentskih" prireditev, ki se uklanjajo trendu uvajanja vstopnin, vztraja pri brezplačnem ogledu stotnije dogodkov, programski snovalci pa se ne odmikajo od trinajst let starih vsebinskih smernic. Njihov letak je tudi letos ponujal nekaj domačih priboljškov ter številna neznana imena mednarodnih izvajalcev različnih umetniških zvrsti, ki so jih obiskovalci, žal, bolj kot po imenih sortirali po žanrih. Neznanim glasbenim imenom, ki so se ta čas znašla na turnejah v okoliških državah, trnovski oder pomeni edino možnost, da se avgusta dostojno predstavijo slovenskemu občinstvu.

Prav zanimivo je, da je navkljub gostovanju razmeroma anonimnih umetniških imen Trnfest v prvi vrsti, če gledamo ljubljansko poletno festivalsko ponudbo. Mestna občina Ljubljana in mediji mu iz leta v leto pripisujejo večji pomen, z njim se hvali tudi nacionalni turistični portal; predstavlja ga kot "eno največjih in najbolj obiskanih ljubljanskih poletnih prireditev", toda ves umetno napihnjeni pomp v trinajstih letih ni prinesel finančnih sredstev, ki bi bila namenjena "eni največjih" poletnih prireditev v glavnem mestu. Skupen proračun festivala znaša dobrih 16 milijonov tolarjev. Od tega jih je Mestna občina Ljubljana zagotovila nekaj več kot deset, nekaj sto tisoč tolarjev je primaknil ljubljanski Zavod za turizem, nobenega pretiranega zanimanja za Trnfest pa, žal, ne kaže ministrstvo za kulturo, saj mu je letos namenilo borih 500.000 tolarjev. Da bi bolje razumeli velikodušnost subvencije kulturnega ministrstva, zapišimo, da bodo samo stroški za hrano in pijačo nastopajočih letos znesli približno 800.000 tolarjev. Ko smo državne kulturnike povprašali o vzrokih za tako mizerno subvencijo, so nas najprej spomnili na 13-milijonski znesek, ki so ga letos namenili Kudu France Prešeren, o financiranju Trnfesta pa so zapisali, da njegov "programski sklop zagotavlja obsežno in zaokroženo programsko ponudbo in izkazuje cilje, ki še povečujejo prepoznavnost prijavitelja v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Spodbuja dostopnost glasbenih vsebin mlajšim generacijam," zato mu namenjajo le pol milijona, ta znesek pa zaradi "višine razpisanih sredstev pri nobenem izmed prijaviteljev ne more slediti dejanski kvalitativni vrednosti prijavljenih programskih sklopov". Bolj napolnjen mošnjiček bi Trnfestovi ekipi zagotovo pomagal pri ustvarjanju razmer, primernih za res pravi nekomercialni festival v novi evropski prestolnici. Trenutno honorarji nastopajočih na Trnfestu znašajo od 60.000 do 350.000 tolarjev (toliko bodo dobili ameriški ska gostje zadnjega večera, skupina The Slackers). Skromna sredstva tako dušijo razvoj Trnfesta, saj si zaradi njih ne more privoščiti največjih imen posameznih nekomercialnih žanrov. Recimo vsota honorarjev vseh nastopajočih na več kot sto prireditvah znaša dobrih 3,5 milijona tolarjev, toliko bankovcev pa naj bi bil, po govoricah, pred leti za posamezen set na večjem partiju dobil DJ Umek. Navkljub nič kaj obetavni finančni sedanjosti pa ekipa Trnfesta razmišlja o prihodnosti festivala. V prihodnjih letih bi si želeli dodatne festivalske lokacije z večjim prireditvenim prostorom, ki bi bil primeren za gostovanje kakšnega "dražjega" glasbenega imena. Kajti na Trnfest že dolgo ne hodi samo standardna publika Kuda France Prešeren, na dvorišču do zgodnjih jutranjih ur kramlja občinstvo z vseh vetrov. Tisti, ki so obiskovali prvi Trnfest, danes z naraščajem obiskujejo popoldanske otroške predstave in delavnice, zvečer pa prihaja nova generacija obiskovalcev, ki jim Trnfest nikoli ni bil predstavljen kot mesečni nekomercialni povzetek celoletnega dogajanja v Kudu France Prešeren. Današnjim trnfestovskim generacijam festival predstavljajo kot lajtmotiv poletne Ljubljane, kot ljubljanski Lent s promenado za vse nočne sprehajalce z županjo na čelu.