gledališče / Izbrisani bratski narodi

Kranjsterdam se prebuja iz večnega mrtvila. Dolga leta je veljal stereotip, da se v Kranju nič ne dogaja in da se lahko mladi, ki si želijo zabave, samo zadevajo in posedajo po kafičih. Očitno so imeli nekateri dosti tega in so vzeli stvari v svoje roke. Potem ko so se naturščiki pozabavali s snemanjem celovečerca Tu pa tam, je nastala še amaterska gledališka predstava Izbrisani, ki polni gorenjske dvorane. Očitno je problem izbrisanih tako zanimiv, da k ogledu pritegne veliko ljudi. Nekaj k temu pripomore aktualna politična tematika, nekaj pa nostalgija nad nekdanjimi časi, preživetimi v skupni državi z ostalimi balkanskimi narodi. Jedro zgodbe sestavlja namreč pet tipičnih likov jugoslovanskih narodov, ki jim je skupno to, da so se znašli pred zapletenim svetom slovenske birokracije, in njihove stereotipne lastnosti so vzrok za obilico smeha.

Predstava je začela idejno nastajati pred dvema letoma, ko se je končalo snemanje amaterskega filma Tu pa tam, v katerem je igral tudi Miki Bubulj, bivši stand up komik po lokalnih barih in sedanji režiser predstave. Zbral je še nekaj prijateljev, ki jih je spoznal po kranjskih lokalih, kjer so preživljali prosti čas. "Po filmu sem dobil nov zagon in sem videl, da je to zame, da sem na pravi poti." Ker se ukvarja tudi s snemanjem kratkih filmov, se je ekipa zbrala, da bi snemala kratke politične satirične smešnice po vzoru Top liste nadrealistov. Kakšno leto so porabili za snemanje kratkih vicev, ki so bili odziv na okolico in socialne probleme, a jim jih ni nikoli uspelo spraviti na katero od televizij. Prepričani so, da se niso uspeli zriniti na ekrane zaradi tega, ker nimajo zvez in ker jih nihče še ne pozna, ne pa ker bi bili njihovi izdelki premalo kvalitetni. Ker jim ni uspelo na tem področju, so se lani avgusta prekvalificirali še v gledališčnike. "Malo za spremembo, da ne bomo samo snemali. Vprašal smo se, kakšno predstavo bi naredili, saj nobeden od nas ni šolan igralec, dramaturg, nič, smo sami naturščki. In smo si rekli, da bi naredili nekaj na foro avdicije. Vseeno pa nismo želeli kopirati in narediti čisto isto ..."

Čeprav so, razen enega, vsi otroci staršev pripadnikov različnih neslovenskih jugoslovanskih narodov, se nobenemu izmed njih ali njihovih prijateljev ni zgodila birokratska krivica ob nastanku nove države. S tematiko izbrisanih so se spoprijeli zato, ker je bila ta takrat zelo aktualna. Bolj kot kritizirati in politično opredeljevati so želeli zabavati. Predstava je nastajala ravno pred državnozborskimi volitvami: "Takrat se je vse toliko vrtelo okoli izbrisanih in so se dogajale takšne stvari, da ne veš, a bi se smejal ali jokal, pa še politiki so vse skupaj napihovali ..." Z dejanskim zapletom nekaterih prebivalcev z dokumenti ima predstava novonastalega Boom teatra skupno le to, da so liki in situacija pobrani iz resničnega življenja. V balkanskem kotlu so zmešali in združili težave izbrisanih, stereotipne lastnosti različnih narodov in vsakodnevne življenjske zaplete. "V eno tako zgodbo, ki je vsaj za zdaj zelo uspešna."

Vse skupaj se dogaja na uradu za priseljence oziroma za pridobivanje državljanstva. K zadrgnjenemu birokratu (Mladen Pahović) uletavajo Albanec in Hrvat (Miki Bubulj), Črnogorec (Srđan Krgović), Bosanec (Bojan Nikolić), Srb (Ranko Babić) in Slovenec (Klemen Bučan). Čista komedija, v katero se sprevržejo zapleti, obračuna tudi z drugimi absurdnimi aktualnimi političnimi zapleti. Bosanec tako skupaj z državljanstvom moleduje še za gradbeno dovoljenje za graditev džamije. Predstava Boom teatra je inspiracijo našla tudi pri Jošku Jorasu, ki ima ob tej priložnosti zelo dobre stike s kravami. Pošalijo pa se tudi iz tega, da je Zoran Janković, šef Mercatorja, ene najbolj prepoznavnih slovenskih podjetij, Srb in ne Slovenec. Seveda pa je tu še obvezni Albanec s svojimi bureki. V tem stilu so tudi simboli v predstavi Izbrisani: "Naša evropska zastava je modra s šestimi rdečimi peterokrakimi zvezdami. Predstavlja nekakšno balkansko evropsko unijo. Stereotipi so precej starokopitni. Ne prilagajajo se tako hitro, ne morejo se asimilirati. Ena varianta, zakaj niso vzeli državljanstva prej, zdaj ga pa hočejo, je tudi, da sedaj ni več slovensko, ampak evropsko ... "

Tudi zaradi tega želijo samo zabavati in pustiti gledalcu, da se sam pri sebi vpraša o svojem odnosu do drugih nacionalnosti. Doslej so vedno napolnili vsako dvorano za okoli tristo ljudi, kamor jih je zaneslo. Koledar uprizoritev sega že do maja. Najprej želijo osvojiti čim več Slovenije, šele potem se v novo sezono odpraviti na pot z novo predstavo. "Naš namen je, da pride folk, da vidi, da se pozabava, da se nasmeje, pa mogoče tudi kaj koristnega odnese. Nismo se želeli spustiti na nivo politike. Ni nekakšnega moralnega nauka, naše mnenje je, da se niti z enim niti z drugim ne strinjamo. Mi ne presojamo, tisti, ki so to zakuhali, naj rešijo, če znajo." Ker so popolni amaterji, so njihove predstave še poceni in dosegljive za vsak žep. Največje zadovoljstvo jim je, ko kakšen gledalec ne more ustaviti nekajminutnega napada smeha. Smešni liki, ki govorijo v polomljeni slovenščini z močnim naglasom, pri občinstvu še vedno sprostijo jugonostalgijo, ki je opazna v veliki meri na vseh njihovih uprizoritvah. "Že plakat jim zbudi pozornost. Ko vidijo te like. Zabiti Bosanec, leni Črnogorec, škrti Slovenec ..."