Kultura / Jackie Brown
Mladinino kolekcijo dvdjev nadaljuje Quentin Tarantino
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 13, 3. 4. 2005
Jackie Brown (1997) je film o Jackie Brown (Pam Grier), slabo plačani stevardesi, ki mora biti odlična igralka in režiserka, če hoče preživeti - obe svoji smrti. Z ene strani ji namreč po življenju strežeta policija, ki jo je na carini zasačila pri švercanju večje količine denarja (čaka jo arest, huh), in goddam morilski motherfuckin' nigga po imenu Ordell, easy-going diler z orožjem (Samuel L. Jackson), za katerega je denar iz Mehike švercala in ki se je skuša znebiti, jasno, še preden bi lahko policiji in sodišču kaj zblebetala. Z druge strani ji po življenju streže samo življenje. Jackie se stara in o tem nima nobenih iluzij: "Preletela sem 7 milijonov milj... toda že 20 let le čakam... Če izgubim službo, bom morala začeti znova, toda nimam kje začeti... In tega se bolj bojim kot Ordella." Drži, to ni bar - tu ni napitnin. Njena inertnost je lirično anksiozna. In čas ni na njeni strani.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 13, 3. 4. 2005
Jackie Brown (1997) je film o Jackie Brown (Pam Grier), slabo plačani stevardesi, ki mora biti odlična igralka in režiserka, če hoče preživeti - obe svoji smrti. Z ene strani ji namreč po življenju strežeta policija, ki jo je na carini zasačila pri švercanju večje količine denarja (čaka jo arest, huh), in goddam morilski motherfuckin' nigga po imenu Ordell, easy-going diler z orožjem (Samuel L. Jackson), za katerega je denar iz Mehike švercala in ki se je skuša znebiti, jasno, še preden bi lahko policiji in sodišču kaj zblebetala. Z druge strani ji po življenju streže samo življenje. Jackie se stara in o tem nima nobenih iluzij: "Preletela sem 7 milijonov milj... toda že 20 let le čakam... Če izgubim službo, bom morala začeti znova, toda nimam kje začeti... In tega se bolj bojim kot Ordella." Drži, to ni bar - tu ni napitnin. Njena inertnost je lirično anksiozna. In čas ni na njeni strani.
Čas pa prav tako ni na strani Maxa Cherryja (Robert Forster), odvetnika, ki se preživlja kot bail bondsman - za raznorazne kriminalce že celo življenje polaga kavcije, tudi za Ordellove partnerje: "Star sem 55 let in nikogar ne morem za nič kriviti." Sam je kriv, da je star 55 let. Čas mu je aretiral prihodnost. Prestar je, da bi v sebi "odkril otroka", kar vedno znova uspe kakemu Robinu Williamsu. In o času ve ravno dovolj, da z Jackie skuje načrt, ki ji bo kupil čas. Max je Mefisto, ki noče odškodnine. Imel se bo vsaj s kom postarati. Za čas si bo vzel čas. Genij. Tako kot si zna Quentin Tarantino v filmu vzeti čas za čas. Genij. Da smo si takoj na jasnem: s filmom Jackie Brown je Tarantino ljudem pokazal jezik. In zobe. Vsem, v glavnem pa "tarantinovcem", ki jih je po Šundu zraslo več, kot je bilo v Šundu citatov in mrtvih. Ne, Jackie Brown ni film o odraslih, ki v sebi nenadoma odkrijejo otroka, ampak film o otrocih, ki v sebi nenadoma odkrijejo starca. Je predolg? Kje neki! Ima kriminalka omejene kapacitete? Nak, v rokah mojstra že ne. Je to blaxploitation? Ne, to je Hegel: to je film o ljudeh, ki nenadoma spoznajo, da imajo vso svojo prihodnost že za sabo. To je film, v katerem vsak trenutek pusti sled, senco, konsekvence. In vsaka slika tudi. Mojstrovina!
Več na www.mladina.si/dvd/.
