glasba / Od Lublance do Save

Ker sem v prvi vrsti ljubitelj tako imenovane konzervirane umetnosti, shranjene na različne nosilce zvoka in slike, sem s preverbo Carine v akciji dolgo, v bistvu kar predolgo odlašal. Ampak imam opravičilo. Odkar vem za Carino, se namreč govori o njenem debitantskem ploščku, ki naj bi zdaj zdaj zarezal v substanco in potrgal nekaj parov gat. Okej, bom počakal, si rečem, in preposlušal, če imajo fantje sploh kaj povedati, ter se nato na osnovi razmerja med prijetnimi in neugodnimi vtisi odločil, ali naj sploh tratim čas z obiskom koncerta. In sem čakal. Pa čakal. Tisti zdaj zdaj se je raztegnil na dobra tri leta in domnevni Carinin prvenec je na spisku najbolj pričakovanih plošč, ki ne bodo nikoli izšle, na lokalnih stavnicah že prehiteval Guns'N'Roses ter njihovo Chinese Democracy. Jasno, fama o Carini v živo je medtem krepko pridobivala na teži in moral sem se odločiti, ali bom principielno vztrajal ali vsled govoric popustil in jo mahnil na naslednji šov. Na srečo je prevladal razum in tako sem za rep še ujel Carinino prvo, zvezdniško zasedbo, v kateri sta delo združevala legendarni literarni novinar Esad Babačić - Car v vlogi vokalista ter še legendarnejši Primož Petkovšek - Petko, ikona slovenske filmske pomladi, na basu. Jasno, bil sem šokiran. Nisem še v živo videl domačega benda, ki bi v smiselno celoto povezal alanfordovski imidž, zajebancijo kakega Bore Čorbe in samozavest, značilno za mlade, s testosteronom prepojene bende, ki so ustvarjali pank, daleč preden se je panku reklo pank. Benda, ki bi pri tem znal še kaj povedati in kako poskočno urezati.

V ortodoksnem smislu se glasbeni izraz še dodatno zaostri, ko Carino zaradi peze obveznosti zapustita edini celebriteti, izpraznjeni mesti pa zasedeta še dva delovna človeka: markantni frontmen Marin, zaprisežen taksist in lastnik Misfits mazde, čigar z milijonom cigaret asfaltirani glas v hipu postane Carinin zaščitni znak, ter filozofsko razpoloženi in temu primerno redkobesedni basovski umetnik Darč. Kontinuiteto Carjevih tekstov na svoja pleča prevzame Meho, prva kitara benda, ki takrat, ko ne drgne po strunah, opravlja nehvaležen poklic novinarja. Zdravc, izvedenec kovinarske stroke, še dodatno podmaže bobnarsko baterijo. Elvis, druga novinarska silnica ter strokovnjak za bobenbasovsko elektroniko, pa s pozavno, za rokenrol dokaj neobičajnim instrumentom, bendu udari rob.

Okej, zdaj pa pozabite na Kitajsko demokracijo, tu je Od Lublance do Save, trinajst komadov in dobrih 37 minut glasbe, ki po mojem skromnem mnenju od Racijinega Rdečega alarma dalje nima resne konkurence. Mimogrede, ste opazili, da se Carina od Racije razlikuje v eni sami črki? Če je Racija vse skupaj opičila na hec, kar je šlo kritiški stroki močno v nos, Carina poleg ležerno zajebantskega sloga postreže s kapsulami utrinkov iz psihopatologije povzpetništva slovenske družbe, ki se razteza od motorjev kot instantnih nadomestkov za identiteto do hiš na Krasu kot statusnega simbola kulturniško intelektualne elite, na katero pičke definitivno ne padajo. Jebiga, fantje iz Carine niso od včeraj. In ker niso tu ne zaradi denarja ne zaradi Eme ne zaradi popevke tedna in ker hodijo v službe, njihovim minimalističnim besedilom, ki jih, ko zmanjka besed, dopolnita nemir in strast, kot bi rekel Džoni Štulić, verjameš na prvo žogo. Sicer pa, koji kurac jest tle teoretiziram, naj se glede praznovanja morbidnih slovenskih praznikov, bližine, ki ubija, časa, ki teče (in matere, ki potico peče), nevarnosti, da zgniješ kot složno zanemarjena banana, in kakopak glede kritikov, ki ne štekajo, zagovarjajo kar sami.

"Fuk-fukou bi, pa lizou tut..." Vas ni nič sram, ker prepevate take nezaslišane reči? Se ne bojite, da ste si s tem morda zapravili uvrstitev med popevke tedna na nacionalnem radiu?

MEHO: To je v bistvu ljubezenska pesem.

MARIN: Ob tej popevki svečano obljubljam, da se nikoli ne bom pojavil na nobeni komercialni televiziji...

A s to popevko?

MARIN: Hočem reči, naš imidž smo leta preveč skrbno načrtovali in mukotrpno gradili, da bi ga zdaj razprodajali. Če se zgodi, da bo plošča komercialno uspešna - kar glede na njen potencial ni tako zanemarljiva možnost - raje skočim v Ljubljanico, kot da bi o njej razpravljal na kakem E+.

Evo, že beležim.

ELVIS: Jasno, jebe se Marinu, on fura svoj taksi, služi in se ima fino.

MEHO: Točno tako, jaz pa bi ful dajal intervjuje, tri dni zapovrstjo.

Denar vas torej ne zanima, sploh pa ne v majhnih količinah?

ELVIS: Če bo plata hit, bomo pač vsi razen Marina malo manj gledali svoje šefe.

MEHO: Pri Niki, ki bo izdala naš plošček, sem se že dogovarjal, da nas povabijo na novoletno zabavo. Moja želja je spoznati Dražena Zečića, ki je bil nekoč obtožen lažiranja splitskega festivala.

Pri Niki je trenutno tudi Natalija Verboten. Ste že razmišljali o možnosti skupnega projekta?

ELVIS: Marin pa Natalija...

MEHO: ... v čolnu na Zbiljskem jezeru, z labodi okrog.

MARIN: Smo v prisrčnem šišenskem kafiču Prizma, v mojem mikro svetu, pri mojih starih prijateljih in znancih, s katerimi vsako jutro premlevamo aktualne športne dogodke in črno kroniko...

MEHO: Potem pa ti uletiš v Prizmo z Natalijo. (Najprej tišina, potem minutka, dve huronskega smeha.) Tvoj mikrokozmos bi se ti popolnoma odtujil.

Dobro, če ste vi zver, kdo bi bil lahko lepotica za popoln estradni par?

MARIN: Veš, katera po mojem dobro poje, tista mala črna, ki ima vedno blesave frizure...

ZDRAVC: Meni se zdi Ivanka Kraševec še zmeraj zakon.

MEHO: Ditka Haberl...

MARIN: Ma, ne, tista druga...

Jadranka Juras?

MARIN: E, ta.

MEHO: Se kdo spomni komada Hej, mala, hej, hej, hočeš ljubezen v avtu, skupina Selekcija? To je disko, to je to.

Slovenski bendi se na prvencih radi postavljajo z znanjem angleščine oziroma s preigravanjem priredb. Carina si privošči samo eno, Clash in I'm so bored with USA. Zakaj ravno ta cover?

MARIN: Komad je nastal za Mladinin antinatovski koncert in je bil takrat tudi prvič javno izvajan. Resda samo z dvema kiticama, ker se pevec ni mogel na pamet naučiti vseh štirih.

MEHO: Drugače pa je to moj najljubši komad od The Clash.

Kaj potem, Sex Pistols ali Clash?

MARIN: Clash seveda, tu sploh ni dileme Beatles - Rolling Stones.

ZDRAVC: No, meni so pa Pistolsi bolj všeč...

Kaj pa slovenska pank zapuščina, še posebej iz današnje perspektive, ko to zvrst drgnejo direktorji kapitalskih skladov in slovenski dramski umetniki?

ELVIS: Mislim, da nas kot bend najbolje označi definicija strip pank.

Strip pank?

ELVIS: Ma, moral bi nas videti na odru...

MEHO: Glej, če bi se naenkrat pojavil pravi pank bend, ga scena sploh ne bi prepoznala kot takega. Toliko o panku.

MARIN: Vzemimo knjige v roke, zgodovinske vire, pa bomo videli, kaj vse se je kvalificiralo kot punk. Od Talking Heads naprej. Glede panka nikoli ni bilo konsenza.

In kako Carino kvalificira stroka, glasbena kritika z legendarnim Marjanom O. na čelu, ki ste mu posvetili eno od pesmi?

ELVIS: Stroka nas bo še naprej ignorirala, čeprav nas lokalna scena dobro zaznava. Mi pač nikomur ne plačujemo, ker še zase nimamo, kaj šele zanje. Mi ne igramo za medije, igramo, ker nam tako paše in na ta način pokažemo, kaj registriramo na sceni. Govoriti s "stroko" o esenci je brez veze. "Stroka" ne zavzema neke filozofije, marveč pozicije, ki jim prinašajo določene bonitete. Jebeš tako stroko.

MEHO: Marjan O. nas je uročil. Dobesedno. Komad, ki mu je posvečen, temelji na resničnih dogodkih.

Uročil?

ELVIS: In izobčil.

MEHO: Ja, na Metelkovi je prekrižal prste in naredil križ čez nas.

MARIN: Ma, več ljudi nam je že reklo, zakaj smo mu posvetili tako dober komad.

Je dandanes sploh moč komu z glasbo, z besedili karkoli dopovedati?

ELVIS: Vprašanje je, če ljudje sploh poslušajo besedila, ki jih ne razumejo na prvo poslušanje.

MEHO: Mislim, da poslušajo. Če slišiš dober tekst, te pritegne. Je pa zmeraj manj bendov, ki bi se posebej trudili z besedili.

Se pravi, da glasbo vse bolj poslušamo z očmi?

ELVIS: E, če prideš na naš koncert, imaš kaj videti!

MEHO: Bajsiz in ekšn, hehe!

Kaj pomeni Carina oziroma na kateri meji stoji?

MEHO: Ne vem, stari. To je zato, ker smo imeli Carja na vokalu, potem pa se mu ni več dalo.

ZDRAVC: Ja, malo mu je šel Meho na kurac...

MEHO: Ne, naveličal se je nastopati pred dvajsetimi ljudmi v Ormožu in podobnih svetovljanskih mestih.

Resno sprašujem, oboževalke bo zagotovo zanimala zgodovina imena.

MEHO: Ni zgodovine in nobene meje ni. Meje so v glavah. Meni osebno nobena glasba ni problematična. Disko, okej, gremo igrat disko, samo naj zadeva stoji.

Kolikšen je odstotek poslušalk med to dvajsetglavo publiko?

MEHO: Pozabi Ormož. Naš najmočnejši nastop je bil v Črnomlju.

ELVIS: Kjer nas je zajebal lokalni promotor.

MEHO: Enajst ljudi, stari, od tega štiri pičke. Če odšteješ didžeja, natakarja, šefa kluba in še nekega personalca, dobiš osem folka. Suma sumarum, 50 odstotkov žensk.

ZDRAVC: Odziv publike je bil res edinstven.

MEHO: Ja, dva bisa so izsilili.

Ženske torej padajo na Carino. Bi morali C zato brati kot K, se pravi "karina"?

MEHO: D'best!

MARIN: Ne, ne, ponesrečeno naključje.

Vam mečejo kose intimne garderobe na oder?

ELVIS: Ne, ker vejo, da bi bilo zaman.

MEHO: Ne gre za pičke, gre za umetnost.

Kdo naredi bend, kitarist, tekstopisec ali frontmen?

MARIN: Slabe bende naredijo frontmeni.

MEHO: Muziko, ki prihaja iz ene glave, takoj ločiš. To je slaba muzika.

Všeč mi je stih "za božič starši na nou let' kouk".

MEHO: Osnova za komad je bil refren "jaz sem zvezda od Lublance do Save", potem pa smo komad malce razširili.

ELVIS: Pa ga posvetili outsiderskim režiserjem.

MEHO: In smrdljivi, dizajnirani ljubljanski sceni, ki hodi naokoli zato, da gleda, kdo jih gleda.

Po prvem ploščku bo verjetno prišel drugi. Kako se boste izognili sindromu druge plošče, ki običajno ne doseže pričakovanj?

MARIN: To je v rokenrolu vedno obstajalo in verjetno zmeraj bo.

MEHO: Daj, nehaj, Marin. Greš v lajf in narediš komade, pa je.

Kako se publika odziva, mislim takrat, ko jih je več kot osem, katere komade zahtevajo za bis?

MEHO: Zahtevajo Krog pa Prvi november. Skratka, komade, ki se ne bi uvrstili v ožji izbor za Emo.

Od kod pozavna v rokenrol bendu?

ELVIS: Ušesa so Mehova, on jo je slišal, pa jo imamo.

MEHO: Zdaj zvenimo manj grobo, z več drajva.

Je Carina angažiran bend?

ELVIS: Do česa?

MEHO: Se ti zdi, da nimamo svojega mnenja o dogodkih in odmevih v našem okolju?

MARIN: Zagotovo nismo desničarji.

Za katero politično stranko bi najraje zaigrali?

MARIN: Za nobeno.

Niti za Janeza Kranjskega Janeza?

ELVIS: Če nam posodi Evo Irgl.

MARIN: Z njim bi zaigrali edino golf.

MEHO: Stari, ta država je v pizdi...

MARIN: Ja, vse obrnjeno na glavo. Nacionalna desničarska stranka zagovarja partizane in odkriva spomenike Titu. Sicer pa, dobili smo, kar smo hoteli. Evropo, Nato in supermarkete, kamor raja zahaja na vikende.