Kultura / Motoristov dnevnik
Mladinino kolekcijo dvdjev nadaljuje Chejevo meta potovanje
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 17, 1. 5. 2005
Ernesto Che Guevara na posterje in mikice ni prišel zaradi epskega 8-mesečnega motorističnega tripa, na katerega je leta 1952, še kot študent medicine, krenil s prijateljem Albertom Granadom, toda hej - prav ta trip mu je spremenil življenje in ga usmeril na gverilsko pot, zaradi katere je kasneje pristal na mikicah in posterjih. In heh - v grobu. A kot rečeno, vse skupaj se je začelo davnega leta 1952, ko sta introvertirani, astmatični Che, okej, tedaj še Ernesto (Gael Garcia Bernal), in Alberto (Rodrigo de la Serna) zajezdila svojega "Silaka". Njun cilj je bil jasen: hedonizem. Ja, hotela sta se zabavati. Hlepela sta po naivnem, neobveznem, panameriškem avanturizmu. Sex, drugs & rock'n'roll... ee, čikite, alko & samba. Še zadnje potovanje, preden odrasteta. Še zadnja brezskrbnost, preden se potopita v svet odraslih, v neizogibni in negibni status quo "normalnega" življenja. Jacka Kerouaca, slovitega beatniškega popotnika, ki bi mu lahko posvetila svoje "potovanje zaradi potovanja", sicer ne srečata, toda na svoje veliko presenečenje ponovno odkrijeta latinsko Ameriko - njeno bedo, njen brezpravni proletariat, njeno gobavost, njeno segregiranost, brutalnost njenih režimov, neokolonializem, fiktivne nacije, komije s praznim žepom in čudovito naravo, idealno za gverilsko bojevanje.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 17, 1. 5. 2005
Ernesto Che Guevara na posterje in mikice ni prišel zaradi epskega 8-mesečnega motorističnega tripa, na katerega je leta 1952, še kot študent medicine, krenil s prijateljem Albertom Granadom, toda hej - prav ta trip mu je spremenil življenje in ga usmeril na gverilsko pot, zaradi katere je kasneje pristal na mikicah in posterjih. In heh - v grobu. A kot rečeno, vse skupaj se je začelo davnega leta 1952, ko sta introvertirani, astmatični Che, okej, tedaj še Ernesto (Gael Garcia Bernal), in Alberto (Rodrigo de la Serna) zajezdila svojega "Silaka". Njun cilj je bil jasen: hedonizem. Ja, hotela sta se zabavati. Hlepela sta po naivnem, neobveznem, panameriškem avanturizmu. Sex, drugs & rock'n'roll... ee, čikite, alko & samba. Še zadnje potovanje, preden odrasteta. Še zadnja brezskrbnost, preden se potopita v svet odraslih, v neizogibni in negibni status quo "normalnega" življenja. Jacka Kerouaca, slovitega beatniškega popotnika, ki bi mu lahko posvetila svoje "potovanje zaradi potovanja", sicer ne srečata, toda na svoje veliko presenečenje ponovno odkrijeta latinsko Ameriko - njeno bedo, njen brezpravni proletariat, njeno gobavost, njeno segregiranost, brutalnost njenih režimov, neokolonializem, fiktivne nacije, komije s praznim žepom in čudovito naravo, idealno za gverilsko bojevanje.
Motoristov dnevnik (The Motorcycle Diaries, 2004), ki ga je po dveh knjigah - po Chejevem popotnem dnevniku in Granadovih Potovanjih s Che Guevaro - posnel brazilski režiser Walter Salles, je dokaz, da ga Fidel Castro res lomi, ko svojim ljudem ne pusti potovati. Potovanje ni le estetika ali pa le turistična abstrakcija - potovanje je revolucija, proces, ki te pregnete, premelje, premeče in predela. Še zlasti če potuješ z motorjem - oh, in še posebej če z motorjem, magari "Silakom", potuješ po primitivnih, luknjastih, makadamskih cestah. Po Andih, Pampah in Amazoniji. Vsaka perujska luknja se te prime. Vsak čilski defekt jemlješ osebno. Potovanje te naredi bolj občutljivega, bolj solidarnega in manj slepega. Salles noče reči, da je Ernesta Guevaro de la Serno to potovanje spremenilo v Cheja, toda po drugi strani tudi noče reči, da ga to potovanje ni definiralo. Še več, politično ga je tako defloriralo, da je najavil ustanovitev Združenih držav latinske Amerike.
