18. 5. 2005 | Mladina 20 | Kultura
Umazane lepe stvari
Mladinino kolekcijo dvdjev nadaljuje Stephen Frears s predstavitvijo evropskega sna
Umazane lepe stvari (Dirty Pretty Things) so film o ljudeh, ki jim selitev na Zahod ni prinesla sreče. Selitev jih ni niti osvobodila niti odrešila, prej narobe, selitev "na boljše" jih je ponižala. Še več, naredila jih je tako odvisne od samoponiževanja, da nas ne bi smelo presenetiti, če imajo občutek, da nastopajo v reality showu. Reality showi temeljijo na istem manevru - na poniževanju malih ljudi, ki hočejo ujeti sen (15 minut slave). Tako kot reality show tudi krasni zahodni svet male, zavržene, pozabljene, izključene ljudi sili v samoponiževanje. Kar nas pripelje v EU - in v srce evropskega načina življenja... ee, evropskega sna. Okwe (Chiwetel Ejiofor) je bil v Nigeriji doktor, zdaj - v Londonu - pa je ponoči hotelski receptor in podnevi taksist. In če je treba, vskoči še kot zdravnik - za imigrante, ilegalce, begunce, cipe in druge "nevidne" ljudi, se razume. Bolj ko se svet odpira, bolj postaja brezupen, agoničen, neperspektiven in represiven - in večji je podsvet, okej, polsvet, v katerem živijo tisti, ki prihajajo po svoj kos evropskega sna. Selitev v bogate dežele je neuspeh, nova oblika suženjstva, polživljenje, o čemer bi lahko Senay (Audrey Tautou), muslimanka, ki je iz Turčije zbežala pred aranžirano poroko, pisale knjige, če je ne bi delo hotelske služkinje preveč izčrpavalo. Okwe jo skuša na vsak način zaščititi, ali natančneje, zaščititi skuša predvsem njeno nedolžnost, njeno devištvo, ki je očitno zadnji okop imigrantskega samospoštovanja, zadnji še nezlorabljeni del njene svobode, toda linija med izgubo nedolžnosti in izgubo ledvice je tu tako tenka kot linija med bolnišnico in mrtvašnico - Zahod je zloraba, zloraba pa je trademark kapitalizma. In senor Juan (Sergi Lopez), menedžer hotela, ki pod pultom prekupčuje s človeškimi organi (obupancem v zameno za ledvice nudi potne liste, vize, nove identitete, “evropski sen”, “uspeh” ipd.), je popolna metafora cinične, pragmatične, parazitske nature sodobnega Zahoda, ki ta nevidni deklasirani razred, sicer nepogrešljivo kri velemest, prepušča nespečnosti in gladiatorskemu, lagerskemu boju za preživetje. Skratka: evropski sen se predstavi. Tole sijajno meditacijo o depresivnih učinkih novega svetovnega reda je posnel Stephen Frears, režiser klasik a la Nevarna razmerja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
