Kultura / The Doors

V Salvadorju je bil zadet le James Woods. V Vodu smrti je bil zadet cel platoon. V filmu The Doors pa je zadet cel svet. Ne, nismo v parku igel, le Oliver Stone, vest Amerike, hoče imeti zadnjo besedo tudi o Jimu Morrisonu, ki ga igra - ne, uteleša! - Val Kilmer. Da je bil Jim Morrison, prekleti poet in prekleti rocker, le nadaljevanje vietnamske vojne z glasbenimi sredstvi, se razume samo po sebi, kakor se samo po sebi razume tudi, da se njegova psihedelična biografija konča z vožnjo med nagrobniki, ki se dičijo na kultnem pariškem pokopališču Pere Lachaise, na katerem je ob Balzacu, Proustu, Chopinu in drugih velikanih zahodne civilizacije pokopan tudi Morrison. Če seveda verjamete. Kot namreč zagotavljajo teoretiki zarot, Morrison v resnici ni umrl v tistem pariškem hotelu.

No, Stone, ki je v filmu JFK pokazal velik smisel za driblanje teorij zarot, tu ne pušča nobenega dvoma - Morrison iz tistega pariškega hotela ni prišel živ. A po drugi strani, če vprašate Stonea, potem ni iz šestdesetih nihče prišel živ - ali pa vsaj ne v enem kosu. Tisti, ki so iz šestdesetih prišli živi, pa se itak ničesar ne spominjajo, ker so bili ves čas zadeti... ee, stoned. Če niso bili zadeti, potem ne morejo reči, da so bili v šestdesetih. Še zlasti pa šestdesetih ni preživela Amerika. Stoneovo časovnico dobro poznate: po atentatu na predsednika Johna F. Kennedyja, ameriško kombinacijo Julija Cezarja in kralja Arturja, je Amerika padla v mrak (JFK).

A to je bil šele začetek: potem je prišla vietnamska vojna, ki je Ameriko razbila (Vod smrti). In ker je truplo Amerike še vedno trzalo, je prišel Richard Nixon, ki je Ameriko brcnil in onečastil (Nixon). Amerika je pokopala najboljše Američane - tudi Jima Morrisona. Jasno, Jim, kalifornijski beach boy, pred tem sreča mrtvega Indijanca, muzo (Meg Ryan), ki ga prelevi v poeta, vuduistično sadomazo princeso (Kathleen Quinlan), ki ga predela v princa teme, Andyja Warhola (Crispin Glover), ki mu ponudi direktno telefonsko zvezo z Bogom (sam mu nima kaj reči), seks, odre, famo, trip, revolt, represijo, kaos in Eda Sullivana, ki mu v svojem TV showu prepove uporabo besede “higher”, pa sovraštvo, ki se mu zdi podcenjena emocija, ljudi, ki ga hočejo živega požreti, Ameriko, v kateri ni bilo med načrtovanjem umora in rojstvom nove religije več nobene razlike, in zadnji orgazem. Morrison je bil poet avtodestrukcije, ki je hotel, da bi njegovi fani umrli z njim - in živel je v času, ko take fantazije niso bile za lase privlečene. Pere Lachaise se še vedno lepi.

Več na www.mladina.si/dvd/.