mediji / Medijski umetniki so prostitutke

Direktor Ars Electronice Gerfried Stocker vas je označil za človeka, ki z izražanjem svoje umetnosti zna obvladati medije. Kaj je pravzaprav dodana vrednost vašega dela?

Predrznost, pogum, to, da nisem odločen, gotov. Takšno stanje me vleče k iskanju stvari, ki jih ne poznam. Radoveden sem. Morda je moja dodana vrednost energija in posebnost, vedoželjnost.

Kaj je potemtakem dodana vrednost vaših naročnikov oziroma porabnikov?

Pravzaprav nimam porabnikov, nimam naročnikov. Želel bi pojasniti, da sodelujem s komitenti. Trgu ponujam le tisto, kar najbolje znam. Sicer pa vsi umetniki vedno služijo tržnim zakonitostim. Trg odloča.

Bi lahko trdili, da je ustvarjalni proces demokratičen projekt?

Ne. Ustvarjalni proces je izključno individualen postopek, ki nikakor ni povezan z demokracijo. Naj poudarim, da je demokracija preprosto diktatura večine, v ustvarjalnosti pa ni večine. Je izključno osebno stvarstvo.

Je demokracija blagovna znamka? Morebiti z izdelanim logotipom?

Poskušal bom strniti misli, ki jih je težko razložiti. Demokracija nikakor ne pripomore h kreativnosti, ne spodbuja je. Demokracija namreč želi samo tisto, kar zadovoljuje večino. Umetnik pa je sam. Če vsakogar vpraša za mnenje, je obsojen na skromnost. Povprečnost. Demokracija je povprečna. Dokaz tega je mogoče videti v arhitekturi. Arhitekture v demokratičnih režimih niso nikoli tako krepke, silne, neomejene, skrajne in problematične kot tiste, ki so vzniknile v obdobju 'nedemokracije'. V sijajni italijanski arhitekturi od Francesca Borrominija do Giana Lorenza Berninija ni zaznati sledi demokracije, ampak religiozne ali politične diktature. Kakorkoli že, demokracije ni.

V seriji spisov na temo človeške ekologije, zbranih v knjigi Nisem objektiven, ste zapisali, da sta bulimija in anoreksija protislovni znamenji z enim samim sporočilom: svet se redi.

Mladim svetujem, bodite pogumnejši. Predrznost in nesramnost sta namreč popolnoma izginili. Mladi, zavestno gojite prevratništvo! Pričakujem prevratno energijo, ki je ni več. Prehitro se prilagodite, zadovoljite. Vlada strah pred ekonomijo, pred smrtjo zaradi lakote ... Vsepovsod je strah. Ta občutek ... Mladi se samocenzurirajo. Vsepovsod je samocenzura. Pogum za izražanje idej je potlačen. Od tega se oddaljujejo ekstremni primeri nasilja, negativne energije. Mislim, da je dolžnost mladih podirati, metati v zrak in se ponovno spraševati o stvareh. Tega danes preprosto ni več zaslediti.

Kdo je po vašem kriv za to apatičnost?

Blaginja. Zadušljiva ekonomija in strah pred življenjem.

Toscani je svoje zamisli razvijal v polni samostanski sobani. Pod razpelom se je bohotil velik plazma televizor ...

Televizija je namreč nova religija. Televizija je posesivna, ljudje jo zasvojeno sprejemajo, kot avtoriteto. Absurdno je, da družina oziroma njeni člani izolirano ždijo vsak v svoji sobi in gledajo isti program. Pasivnosti in zatiranja kreativnosti pa ni mogoče pripisati zgolj televiziji. To velja za vse medije, ti pa predstavljajo politiko. Medij je namreč sredstvo komuniciranja. Komuniciranje je sklenjena celota, ki je izrazito tržno usmerjena. Komuniciranje je veliki vodja. Mediji so v službi moči. Medijski umetniki pa so kot prostitutke.