Kultura  |  Film

Pozabljeni zaklad

Marcel Štefančič, jr.  |  Mladina 43  |  29. 10. 2002

Roman Končar se je vrnil, heh, v družbi zavarovalnice Triglav, nacionalke in Tuga Štiglica, s katerim sta pred leti posnela Patriota, ki je Slovence prisilil v izvršitev ultimativne patriotske dolžnosti - niso ga gledali. Ko ste gledali Patriota, ste si rekli: nižje se ne da. Napaka!

Pozabljeni zaklad je korak nazaj, toda v pozitivno smer - Roman, poliglotski raider of the lost ark, ne čuti več potrebe po reševanju sveta, ampak se zadovolji z reševanjem lastne kože... ee, svojega vida, ki mu ga naj bi vrnil izgubljeni francoski zaklad. S Tugom sta pač zamenjala žanr in prešaltala na sladkovodno verzijo Poletja v školjki, v kateri so edini komarji člani vaške otroške bratovščine, povsem neokrnjeni in eterično čisti otroci narave, ki poznajo vse Kekčeve pesmi in izraz "atomski vek" - in seveda, ne preklinjajo, ne kadijo, ne drkajo in ne jebejo interneta.

Niti Vitan Mal jih ne bi bolje zadel. Ne morem reči, da bodo šli v nebesa - v nebesih so že. Ko je Pozabljeni zaklad v formi, izgleda kot posnetek šolske predstave - ko ni v formi, pa izgleda kot prenos šolske predstave. Razbojniški pozdrav.

ZELO PROTI +