15. 12. 2005 | Mladina 50 | Kultura | Film
Pojoč za zastori
Cantando dietro i paraventi, 2003
V kitajskem bordelu, ki izgleda kot gledališka verzija piratske ladje, ostareli kapitan (Bud Spencer!) klientelo zapeljuje z vonjem po skrivnostni Kitajki (Jun Ichikawa), ki se po zahrbtnem uboju svojega moža prelevi v strah in trepet cesarskih ladij. Ker je Ermanno Olmi, postneorealistični sub-Antonioni, svoj zadnji film, ki je še kazal znake življenja (Drevo za cokle), posnel davnega leta 1978, in ker je skušal biti vedno pametnejši - pa tudi abstraktnejši - od eliptičnih alegorij, s katerimi je vetril realnost, lahko od filma Pojoč za zastori povsem upravičeno pričakujete nekaj dehidriranega, pa četudi je spodvit v metapiratski film, ki v jeziku banalnega žanra češe “velike teme”, kot so vojna, mir, upor proti Imperiju, ženska emancipacija in svoboda.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?