Mali Jeruzalem

La Petite Jerusalem, 2005

Marcel Štefančič, jr. | Mladina 6 | 12. 2. 2006

Mali Jeruzalem je francoski film, ki baročno komplicira, da bi povedal nekaj povsem banalnega. Na pomoč kliče celo Kanta in citate “ženskih študij”. Tisto, kar hoče reči, se glasi: Arabci in Judje bi se morali ljubiti. Laura (Fanny Valette) tako ni le Judinja, ki jo privlači musliman Djamel (Hedi Tillette de Clermont-Tonnerre), ampak francoska Judinja tunizijskega rodu iz dolgočasnega pariškega predmestja po imenu Mali Jeruzalem, v katerem je vsaka družina šolski presek vseh judovskih dilem in tabujev - in seveda, tudi Djamel ni le musliman, ampak alžirski begunec, še vedno ilegalec, ki je bil prej, v Alžiriji, liberalni novinar, zdaj pa se preživlja kot čistilec v šoli, na kateri uči Laurina mati. Oh, in tudi Laura, študentka, ki gre vsak dan ob isti uri na sprehod po isti poti (kot Kant), čisti na tej šoli.

Lauro, razcepljeno med Bogom in moralnim-zakonom-v-njej, ob pogledu na Djamela zaščemi - ko ji Kant prečisti um, je pač zrela za čisti libido. Da bi se torej ljubila z muslimanom, potrebuje Kanta, kar nas kakopak pripelje do vprašanja: se sploh ljubi z muslimanom ali pa le s kantovskim ekstraktom muslimana? Ergo: ko se Judinja ljubi z muslimanom, mora misliti na Kanta (na “drugega”), če hoče, da ji pride.

(Cankarjev dom)

ZADRŽAN