5. 10. 2007 | Mladina 39 | Kultura | Film
Slo-vidvd-borza
Po smrti papeža Janeza Pavla II so nastali mnogi filmi. Na hitro, saj veste, za TV. Tudi Karol je bil posnet na hitro, toda ne po papeževi smrti, ampak že pred njo, pa četudi je bil prikazan šele po njegovi smrti. Še več, Karola naj bi Karol Wojtyla videl - in bil impresioniran, kot so rekli. Piotra Adamczyka, ki ga igra, je menda celo sprejel in se čudil "norosti" tistih, ki hočejo o njem posneti film. A kot rečeno - Karol je Karola blagoslovil. Ker pa ga je blagoslovil tudi njegov sequel, Benedict XVI, pomeni, da je Karol uradna in kanonizirana biografija Karola Wojtyle, toda le do trenutka, ko Wojtyla postane papež Janez Pavel II, kajti film se tedaj milostno konča. Hja, milostno - in tudi za vsak primer. Da se ne bi kdo slučajno vprašal: kako to, da je človek, ki je zrasel iz upora proti dvema tako dogmatičnima, tako represivnima in tako ortodoksnima ideologijama, kot sta bili nacistična in stalinistična, postal tak dogmatik in tak ortodoks? Film, ki se začne pod nacizmom in konča pod komunizmom, oboje - nacizem in komunizem - izenači, Karolovo versko dogmatičnost pa prikaže kot upanje za poljske množice, ki jih tlači komunizem. Če bi bila zgodovina tako zategnjena, bi še vedno živeli v srednjem veku.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
