David Moreau & Xavier Palud / Oni

Ils, 2006

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 39, 5. 10. 2007

Spomnite se vseh tistih, ki so se bali, da bodo Italijani pokupili slovensko Istro - ali pa onih, ki se bojijo, da bodo Angleži pokupili Goričko. V resnici bi bilo treba zelo malo, če bi jih hoteli prestrašiti in enkrat za vselej pregnati. Recimo: rimejk Krvavega hostela, ki bi se dogajal na Goričkem, bi Angleže definitivno odvrnil od kupovanja slovenske zemlje. Prav tako bi jih definitivno odvrnil rimejk francoskega šokerja Oni - le na Goričko bi ga prestavili.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 39, 5. 10. 2007

Spomnite se vseh tistih, ki so se bali, da bodo Italijani pokupili slovensko Istro - ali pa onih, ki se bojijo, da bodo Angleži pokupili Goričko. V resnici bi bilo treba zelo malo, če bi jih hoteli prestrašiti in enkrat za vselej pregnati. Recimo: rimejk Krvavega hostela, ki bi se dogajal na Goričkem, bi Angleže definitivno odvrnil od kupovanja slovenske zemlje. Prav tako bi jih definitivno odvrnil rimejk francoskega šokerja Oni - le na Goričko bi ga prestavili.

Strah pred socialističnimi deželami, ki so se osvobodile, je namreč nova velika tema sodobnih šokerjev, grozljivk, slasherjev in trilerjev, ki selitev za nekdanjo “železno zaveso” odsvetujejo. Če bi mlada francoska učiteljica Clementine (Olivia Bonamy) in njen fant Lucas (Michael Cohen), sicer pisatelj, videla začetek filma Oni, v katerem romunska noč dve ženski dobesedno pogoltne, se gotovo ne bi preselila v ruralno okolico Bukarešte... ee, v hišo na samem. A po drugi strani, ni ti treba v Romunijo, da bi vedel, da samotne hiše niso po naključju samotne. Točno, samotne so z razlogom. In tudi hiša, v katero se preselita Francoza, je samotna z razlogom: v njej straši.

To, kar straši, pa je skrajno furijasto, enigmatično, ekstremno, malopridno, fatalno in vsepovsodno - najprej mislita, da so duhovi, toda kmalu jima kapne, da imajo tak efekten smisel za strašenje le živi. Toda to ni film, v katerem se pycho igra z žrtvama, ampak metafilm, v katerem se z žrtvama igra sam film - Francoza sta žrtvi filma, ki na njima testira vse svoje retorične figure, vključno z zunanjostjo vidnega polja, tem večnim cliffhangerjem grozljivk. Nič, film se hoče le igrati - in to, da zbežita v gozd, naredi igro še bolj kreativno. Če pomislite, kako vas je ob gledanju Carpenterjeve Noči čarovnic živciralo tisto, česar se ni videlo, potem si lahko živo predstavljate, kako vas bo šele tu živciral rob filmske slike. Nič ni bolj srhljivega, mučnega, neznosnega, napetega in terorističnega od točke, na kateri se konča filmska slika.

Ne bi me presenetilo, če bi se vsi Francozi iz Romunije zdaj preselili na Goričko.

(Kinodvor)

ZA

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

»Kardelj je bil prepričan, da ima misijo«

IZJAVA DNEVA

V središču

Generacija, ki je delala, a je sistem ne vidi

Spregledana anomalija v slovenski pokojninski zakonodaji

V središču

Koncesije za Crystal

Zasebna klinika davčnega strokovnjaka Ivana Simiča vsa leta posluje z izgubo